Sporni doktorat še vedno meče senco na ugled univerze

Primer doktorata o spominu vode, ki je znanstvenike vznemirjal več let, je za Univerzo v Ljubljani zaključen. Toda odločitev univerze, da doktorat raziskovalke Nade V. ni sporen, še vedno odmeva. Razumejo jo kot poskus, da bi neprijetno zgodbo pometli pod preprogo.

Senat Univerze v Ljubljani je namreč pred kratkim sprejel sklep, da je razprava o tem primeru zaključena. Izhajali so iz ugotovitev komisije za etična vprašanja, ki je o primeru razpravljala več mesecev. Ta se o vsebini spornega doktorata ni izrekala, presojala je predvsem, ali so bili postopki ustrezni.

Spomnimo: zadeva se je zapletla že ob prijavi teme na doktorski komisiji Univerze v Ljubljani in se čez nekaj let razpletla šele, ko je kandidatka drugič, takrat uspešno, zagovarjala doktorsko delo, vendar ne pred komisijo na matični fakulteti, kajti tam ji med zagovorom ni uspelo ubraniti svojega dela, ampak pred komisijo na univerzi.

Tajna vsebina

A vsebina dokončnega poročila komisije za etična vprašanja javnosti ni znana. Z njo niso seznanjeni niti tisti strokovnjaki, ki so bili pozvani, da se opredelijo do dogajanja v zvezi s spornim doktoratom. Na univerzi zgolj skopo pojasnjujejo, da je ponovni zagovor doktorske disertacije »popravil posledice neskladij znotraj stroke, ki bi jih sicer, če bi ostal doktorat zavrnjen, nosila doktorandka«, kot je stališče komisije povzela Darja Lisjak iz službe za stike z javnostjo v kabinetu rektorja.

Razprava je bila zaradi varstva osebnih podatkov ves čas zaprta za javnost. Toda dr. Peter Maček, predsednik komisije za zagovor doktorata na matični fakulteti in pobudnik za obravnavo spornega primera na komisiji za etična vprašanja, vztraja pri preglednosti postopka. Izrazil je pomislek tako o dejstvu, da so končno poročilo komisije in predlogi sklepov tajni zaradi varstva osebnih podatkov in tudi zaradi strokovnih neskladij, kot so jih poimenovali v komisiji in na univerzi. »V znanosti je nujna odprta razprava o vsem, navsezadnje je doktorski postopek odprt, celo javen. Izgovarjanje na varovanje osebnih podatkov se mi ne zdi primeren način, če hočemo zadevo pojasniti.«

Psevdoznanost je komercialno koristna

Maček se sicer strinja, da za ponesrečen izid ni odgovorna doktorandka, ampak mentor, somentor in odgovorni na institucijah, ki niso omogočili pogojev za »normalen« doktorat. V pismu predsedniku komisije za etična vprašanja prof. dr. Zoranu Grubiču je zapisal: »Spet opozarjam, da se je vsa zadeva začela leta 2008 s podpisi vseh odgovornih oseb Biona, d. o. o., ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, torej pred postopki na Biotehniški fakulteti in Univerzi v Ljubljani. Prav tako upam, da ste se v končnem poročilu opredelili do komercialnih dejavnosti mentorja in somentorja, dejavnosti, ki po mojem mnenju kompromitirajo akademsko srenjo, saj promovirata in celo prodajata svojo psevdoznanost zasebno oziroma celo pod blagovno znamko Univerze v Ljubljani. Na to ste bili tudi opozorjeni. Če menite, da je bilo to premalo poudarjeno oziroma dokumentirano, vam priskrbim nova gradiva, ki to dokazujejo.«

Maček poudarja, da je Univerza v Ljubljani javna in odgovorna davkoplačevalcem, ustanovitelju in mednarodni znanstveni javnosti. Po njegovih besedah si ne more privoščiti, da izgublja ugled s spornimi ravnanji, kakršna so bila mentorjeva in somentorjeva. »Ta doktorat je bil financiran tudi iz evropskih sredstev (85 odstotkov), kar je drugi razlog, da bi lahko bila internacionalizacija tega primera širše škodljiva.«

Sporni doktorat o spominu vode je nastal pred tremi leti. Mentor raziskovalke je bil dr. Igor Jerman z zasebnega inštituta Bion, somentor pa dr. Peter Bukovec s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Komercialna dejavnost mentorja in somentorja, ki ju omenja Peter Maček v svojem pismu, se nanaša na dejstvo, da bi se, če bi delo raziskovalke obveljalo za znanost in ne za psevdoznanost, posamezniki določene izdelke lahko tržili kot koristne za zdravje ljudi, to pa potrjevali z znanstvenimi dokazi.

Novi stari postopki

Na univerzi na vprašanje, ali so se iz primera kaj naučili ter ali primer meče senco na njen ugled v tujini, niso odgovorili. V izjavi so zapisali le: »V novem statutu so postopkovna pravila jasnejša. Poleg tega imamo nova pravila za doktorate, skladno s katerimi celoten postopek, odobritev teme do zagovora, poteka na članici univerze in se mora tam tudi končati. Na ravni univerze poteka le potrditev teme in mentorja. V komisijah za izdelavo doktoratov so izkušeni raziskovalci in mentor, ki vnaprej presodijo, ali je določena tema primerna, da se na njeni podlagi izdela doktorsko delo. S tem postanejo tudi odgovorni.«

Razen v spornem primeru je bilo tudi do zdaj tako, da so doktorate začeli in končali na fakultetah, ne na univerzi.