Tiskane izdaje
S prevrednotenjem življenjskih navad in opustitvijo razvad, s poseganjem po bolj zdravih izbirah, z dajanjem prednosti fizični aktivnosti namesto sedenju pred računalnikom ali televizijskim ekranom bi namreč marsikdaj lahko – dokazano – preprečili nastanek resne, nemalokrat usodne bolezni. In s tem hkrati poskrbeli za dobro počutje, ki človeku daje zagon za ustvarjalnost, zasebno in službeno.
Nepogrešljiva,
»Ljudje imamo v celičnih membranah holesterol, prav tako živali, rastline pa ne – zato se tudi ne morejo prosto gibati. Pogoj za razvite možgane so mielinizirani živci. V živčnih ovojnicah, spiralasto navitih okrog živčnih vlaken – teh je veliko v beli možganovini in v večini živcev po telesu – je holesterola na pretek. Človek ga pridobi iz dveh virov, od zunaj s prehrano, v telesu z biosintezo. Narava je vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu; če se v tem procesu pojavijo motnje, se odrazijo v pospešeni aterosklerozi in povečanem tveganju za srčni infarkt,« pojasnjuje predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni na interni kliniki ljubljanskega UKC prof. dr. Aleš Blinc.
Kdaj in zakaj zdravila
Vrednost holesterola je mogoče uravnavati z odrekanjem razvadam, z bolj zdravim življenjem: z izogibanjem mastni in preveč kalorični hrani, z veliko gibanja, z nekajenjem, z ohranjanjem priporočene telesne teže. Tudi z izogibanjem stresu, seveda, čeprav se danes to zdi skorajda nemogoče.
Kadar pa se vrednosti holesterola LDL preveč zvišajo, se ta začne odlagati v stene žil. Proces nastajanja oblog ali leh vodi v poapnenje žil – aterosklerozo, nato se žile počasi začnejo mašiti. Klinični znaki bolezni se pokažejo šele čez čas, ko organi in organski sistemi zaradi vse bolj oviranega pretoka krvi dobijo vse manj hranil, ki jim sicer omogočajo nemoteno delovanje.
Ker so taki »kratki stiki« lahko tudi usodni, je zdravljenje z zdravili za znižanje vrednosti holesterola, statini, nuja, ne priporočilo. Ta zdravila delujejo večplastno, s pomembnim ciljem: zmanjšati umrljivost zaradi srčno-žilnih zapletov. Statini zavirajo delovanje enega od encimov, ki v telesu pospešujejo nastajanje holesterola v jetrih; posredno se povečuje število receptorjev za holesterol na jetrnih celicah, zato se iz krvnega obtoka odstrani več holesterola. Posredno vplivajo na upočasnjevanje aterosklerotičnih procesov v arterijski žilni steni, delujejo protivnetno, izboljšujejo prožnost žil, zavirajo trganje aterosklerotičnih leh in strjevanje krvi.
Bolnikom, ki že imajo katero od srčno-žilnih bolezni, tudi tistim po srčnem infarktu, ta zdravila predpisujejo v velikih odmerkih – ne le zaradi omenjenih ugodnih učinkov, ampak tudi zato, da bi dosegli čim nižje vrednosti holesterola LDL in tako zmanjšali tveganje za ponovitev infarkta.
Seveda se morajo bolniki predpisane terapije dosledno držati. Tu pa se v praksi marsikdaj zatakne. Pacienti namreč v poplavi nasprotujočih si informacij o prednostih in neželenih učinkih zdravljenja z zdravili pogosto ne vedo, kaj narediti, zato poskušajo ukrepati čim bolj samozaščitno. To pa je v aktualnih danostih slovenskega zdravstva hitro lahko dvorezno. V sistemu, ujetem v zastarele okvire, primanjkuje strokovnega kadra in časa za celovito svetovanje in ohranjanje temelja v odnosu med pacientom in zdravnikom – zaupnosti in zaupanja. Zato ni nič nenavadnega, da tudi pri komunikaciji nastajajo kratki stiki, posledično pa prenekateri pacient ukrepa tako, kot se mu zdi prav.
Mnogi bolniki predpisanih zdravil ne jemljejo ali pa terapije – »pri tej se bistvo ne skriva v 'popravljanju' številk oziroma nezdravih vrednosti holesterola, ampak v preprečevanju možganske kapi ali srčnega infarkta,« poudarja prof. Blinc – ne upoštevajo dosledno. Zdravila včasih ostanejo v lekarni, recept pristane v košu za odpadke, včasih pa pacient zdravila prinese domov, a jih pusti nedotaknjena, v dobri veri, da se bo tako izognil neželenim stranskim učinkom.
Pogoste zmote,
»Zdravila za zniževanje holesterola so lahko učinkovita le, če jih bolnik jemlje redno – tako se bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze, zmanjša se tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali pretočne motnje v arterijah nog. Z znižanjem holesterola LDL za 1 mmol/l se tveganje za srčni infarkt ali za smrt zaradi katerega od srčno-žilnih obolenj zmanjša za petino,« opozarja predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni. Ker »vsi dokazi potrjujejo, da nižja kot je raven holesterola LDL, manj je aterosklerotične žilne bolezni in njenih zapletov«, si mora po njegovem prepričanju »človek res nadeti plašnice, da vseh teh dokazov ne vidi«.
Ob tem opozori še na pogosto in, kot pravi, zmotno razmišljanje, da naj bi se pri človeku, če bo imel nizek holesterol LDL, pojavile številne težave, tudi v delovanju možganov. »To preprosto ni res. Celica sama naredi holesterol in ga potem vgradi v membrano; človek za to holesterola LDL tako rekoč ne potrebuje. Sicer je res, da imajo zdravila za zniževanje holesterola, tako kot vsa druga, stranske učinke, a ti se kažejo prek drugih mehanizmov, ne zaradi zniževanja slabega holesterola.«
Zakaj preveriti raven holesterola
Prim. Matija Cevc z istega kliničnega oddelka dodaja: »Od tega, kako dolgo traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, je odvisna tudi škoda, ki nastane na stenah žil. To je najbolj opazno pri osebah z družinsko obliko motnje, ki je posledica genske okvare, hiperholesterolemijo – pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci. Podobno je pri nekaterih prirojenih ali pridobljenih okvarah, dislipidemijah, pri katerih se pojavljajo motnje v nastajanju ali odstranjevanju holesterola. Zato je nadvse pomembno, da bolezen čim prej odkrijemo in nato zdravimo.«
Ob tem prim. Cevc, sicer tudi predsednik društva za zdravje srca in žilja, opozarja na podatke, po katerih se v zadnjem času umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj pri nas znova povečuje. »Za zdaj so sicer na voljo šele podatki za leto 2014, a že ti kažejo, da se je v primerjavi z letom 2013 število umrlih zaradi srčno-žilnih obolenj povečalo za 300, s 7500 na 7800 smrti. Močno upam, da to ni posledica slabo urejenih dejavnikov tveganja zaradi terapevtskih skupin zdravil. Seveda je možno, da je ta razlika tudi posledica staranja prebivalstva. Predvsem pa drži, da je ozaveščenost o nevarnostih holesterola še vedno zelo slaba, zlasti med mlajšimi, ki se jim ne zdi potrebno preveriti ravni holesterola, čeprav imajo morda družinsko hiperholesterolemijo ali družinsko kombinirano dislipidemijo, ki sta med glavnimi dejavniki tveganja za infarkt.«
