Znanstveni blog: Tek za vozom

Velik delež mladih znanstvenikov preprosto odide zato, ker pri nas ni kruha.
Objavljeno
27. marec 2018 13.52
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič

V medijih pogosto zasledimo tako imenovani pojav bega možganov (angl. brain drain). Znanstveniki so pri tem včasih očrnjeni v smislu, da jim Slovenija plača vso izobrazbo od osnovne šole vse do doktorata, nato pa oni pobegnejo v tujino in Slovenija od njih nič nima. Pa je res tako?

Ocenjujem, da imamo v Sloveniji relativno dober in pošten izobraževalni sistem. Vsakdo, ki je sposoben in dovolj delaven, se lahko vpiše na katero izmed univerz in konča želeni študij. Po zaključenem dodiplomskem študiju (po novem bolonjski študij druge stopnje) pa se lahko vpiše na doktorski študij. Doktorski študij večinoma financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Letos je bilo za vso Slovenijo in za vsa področja znanosti, družbenih ved in humanistike skupno razpisanih 50 mest za nove doktorske študente. Nekaj dodatnih mest pa razpišejo posamezna podjetja in raziskovalne ustanove. Doktorski študij traja približno štiri leta. Do konca doktorata so sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost doktorskih študentov ves čas zagotovljena.

Ob zaključku doktorskega študija pa se večina doktorandov znajde pred velikim prepadom. Sredstev za naše raziskave nenadoma ni več (in s tem naše službe). Zato se vsi proti koncu študija sprašujemo: »Kam potem?«

Nekateri se zaposlijo v industriji. Kdor pa hoče nadaljevati kariero kot znanstvenik, mora na podoktorsko izpopolnjevanje v tujino. Na Institutu Jožef Stefan, kjer delam, je to minimalno za enajst mesecev. Pa tudi to ni zagotovilo za stalno službo. Zato se nekateri preselijo v tujino za stalno. Nekateri si tujine res želijo zaradi boljših pogojev za delo in navsezadnje višje plače. Temu bi res lahko rekli brain drain. Vendar si ob končanem doktoratu star nekje od 28 do 30 let. V tem življenjskem obdobju ima večina že družino in otroke, partner pa službo ipd. Zato je za marsikoga selitev v tujino lahko zelo stresna. Velik delež mladih znanstvenikov preprosto odide zato, ker pri nas ni kruha. Temu pa jaz ne morem reči beg možganov, ampak »tek za vozom«.

***

Bojan Ambrožič
je magister inženir geologije, zaposlen na Institutu Jožef Stefan, in avtor spletnega bloga, ki ga piše izključno iz močne strasti in veselja, pa tudi zato, ker mu omogoča, da ima »v lasti« majhen košček interneta, kjer je svoboden.