Znanstveniki prisiljeni pretrgati vezi

Zaradi dohodnine želijo raziskovalci na podoktorskem izpopolnjevanju v tujini odjaviti rezidentstvo.

Objavljeno
25. januar 2018 19.32
Dr.Barbara Pipan - križanje novih vrst fižola na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani 10.januarja 2018 [Barbara Pipan,raziskovalci,laboratoriji,fižol,Kmetijski inštitut]
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Nekateri raziskovalci in znanstveniki želijo ob odhodu na podoktorsko izpopolnjevanje v tujino zaradi visokih dohodninskih odločb, ki so jih prejeli njihovi kolegi, odjaviti davčno rezidentstvo v Sloveniji. A to ni preprosto.

Številnim raziskovalcem in znanstvenikom, ki so se za napredovanje v akademskih nazivih izpopolnjevali v tujini, je finančna uprava, nekaterim nekaj let po vrnitvi, drugim še med bivanjem tam, obračunala astronomsko dohodnino. Davčni rezident, ki dohodek pridobiva iz tujine, plača v Sloveniji razliko med slovensko davčno stopnjo in davčno stopnjo države, iz katere dohodek izhaja. Tisti, ki so se izobraževali v ZDA, Veliki Britaniji, Švici in drugih državah, kjer so življenjski stroški precej višji, stopnja obdavčitve pa veliko nižja kot v Sloveniji, so morali plačati 7000, 8000 ali celo 10.000 evrov.

Številna opozorila, da neživljenjska davčna zakonodaja povzroča zelo veliko škodo ne le izpopolnjevanju raziskovalcev, ampak z aktivnim spodbujanjem trajne selitve izobraženih ljudi tudi tehnološkemu razvoju države, pristojnih za zdaj niso dosegla. Pred dobrim mesecem popravljena davčna zakonodaja, ki je uvedla dvajsetodstotno olajšavo za napotene delavce, pa večine ne zadeva, saj niso napoteni, ampak se z univerzami dogovarjajo sami. Marsikateri raziskovalec želi zdaj pred odhodom odjaviti davčno rezidentstvo, a to je lahko zapleteno.

»Slovenija se je zelo potrudila, da se nočem vrniti«

Dr. Barbara Sobotič se je marca lani zaposlila na Inštitutu Babraham v Cambridgeu. Prekinila je delovno razmerje na Institutu Jožef Stefan, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, telefonsko naročnino in prodala avtomobil. Njen partner živi z njo v skupnem stanovanju v Cambridgeu. V Veliki Britaniji ima pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, plačuje davke, vpisana je v volilni register, ima odprt bančni račun. Oseba, ki je davčni rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo, ima tam stalni dom in središče življenjskih interesov, s Slovenijo pa nima rezidenčnih vezi, razen stalnega bivališča, je skladno z zakonodajo rezident te države. Tako je vsaj razumela Sobotičeva, ki je na dan začetka pogodbe o zaposlitvi v Cambridegeu poslala zahtevo za presojanje rezidentskega statusa in jo pozneje dopolnila s potrdilom o davčnem rezidentstvu v Veliki Britaniji.

Oktobra je, po številnih klicih, prejela odgovor, da je še vedno davčna zavezanka v Sloveniji, ker ni odjavila stalnega bivališča. Na odločbo se je pritožila, spremenila stalno bivališče, oddala novo vlogo in tokrat je bil odgovor Fursa pritrdilen. Zdaj ni več rezidentka, boji pa se, da bo za tistih sedem mesecev morala plačati dohodnino tudi v Sloveniji. »Za raziskovalce je ključno, da pridobimo novo znanje v tujini, Slovenija pa se je zelo potrudila, da se zdaj nikakor nočem vrniti domov. Zame so vse besede o preprečevanju bega možganov in spodbujanju vračanja raziskovalcev domov prazno besedičenje. Država me je prisilila, da sem popolnoma prekinila vse vezi s Slovenijo,« ne skriva razočaranja. Prijavljeno stalno bivališče ali ohranitev življenjskih interesov (družina, otroci) sta, kot so potrdili tudi na finančni upravi, najpogostejša vzroka, da se zavezanci ne morejo šteti za nerezidente.

Kdor odgovarja po pravici ...

Podobno izkušnjo ima doktorica biokemije, ki noče biti imenovana. »Podoktorsko izobraževanje v tujini ni nujno samo za napredovanje v akademski sferi, ampak je ključno tudi pri iskanju zaposlitve v industriji, saj se trend zaposlovanja v visokotehnoloških podjetjih nagiba v prid strokovnjakom, ki so del svoje kariere preživeli v tujini. Zaradi alarmantno slabega finančnega stanja v slovenski akademski sferi sem začela razmišljati tudi o industriji. Ker v podjetju, v katerem sem si želela delati, po končanem doktoratu nisem dobila priložnosti, sem se odločila, da odidem v tujino in si tako povečam možnost za zaposlitev po vrnitvi,« je opisala sogovornica.

Julija 2016 se je zaposlila na podoktorskem mestu, financiranem iz evropskega sklada Marie Curie, v Španiji. »Preden sem se preselila, sem prodala avtomobil, prenesla vse položnice in stroške na partnerja, ohranila pa sem bančni račun in naročnino za mobitel. V Španiji sem takoj prijavila stalno prebivališče in ga v Sloveniji odjavila. V vlogi za odjavo slovenskega davčnega rezidenstva sem navedla, da se nameravam vrniti, saj je tu še vedno moj partner. Vloga je bila po malo več kot štirih mesecih zavrnjena z argumentom, da »moj center osebnih oziroma ekonomskih interesov« ostaja v Sloveniji. Za manj kot sedem mesecev dela v Španiji je morala za leto 2016 doplačati nekajkratnik slovenske povprečne plače.

»Žalostno je, da sistem človeka sili v laganje. Zdaj mi je žal, da sem v prošnji za odjavo davčnega rezidentstva odgovarjala po pravici. Če bi se zavedala posledic, bi ravnala drugače.« Kljub razmeroma visokemu dohodku ji je po plačilu davčnih obveznosti Sloveniji, kjer ne uporablja infrastrukture, zdravstva, šolstva in drugih socialnih transferjev, komaj kaj ostalo na računu. Posebno ironično se ji vse skupaj zdi ob dejstvu, da s svojim znanjem ni mogla dobiti zaposlitve doma.

Mornarji izjema, raziskovalci ne

Slovenija naj bi načelo obdavčevanja tako imenovanega »svetovnega dohodka« uzakonila med zadnjimi članicami EU, a težava je, ker za nekatere rezidente upošteva specifike, za druge ne. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, predsednica sveta za znanost in tehnologijo, in prof. dr. Marko Fonović, ki je sam izkusil dohodninsko kalvarijo po vrnitvi iz ZDA, poudarjata, da zakonodaja mornarjem na dolgi plovbi zniža davčno osnovo za 50 odstotkov, slovenski funkcionarji v EU in mednarodnih bankah pa so v celoti oproščeni plačila davka.

Predlagala sta, da bi se za raziskovalce in znanstvenike uveljavila enaka pravila, kot veljajo za javne uslužbence in funkcionarje, a odgovora nista dobila. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so dejali, da so predlagali, da se raziskovalce v noveli zakona o dohodnini umesti v posebno shemo, a ministrstvo za finance predloga ni upoštevalo.