Jan Muršak: Na papirju najslabši, a Soči je ponovljiv

Reprezentant iz Göteborga bo prvič na OI moštvo vodil kot kapetan.

Objavljeno
13. februar 2018 20.57
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Gangnung – Za slehernega hokejskega risa bo današnji dan poseben. Začel se bo namreč olimpijski turnir, Slovenija se bo za začetek pomerila z ZDA. Pred štirimi leti je kapetanska vloga pripadla Tomažu Razingarju, zdaj bo dres z oznako C nosil Jan Muršak.

Kako je zdaj s prilgajanjem na novo okolje in časovno razliko, ob kateri ste imeli na tisti olimpijski generalki v Seulu proti domači reprezentanci precej težav?

Zdaj smo se vendarle že bolj naspali, kar je opazno na treningu. Denimo prav ta zadnji je ponudil precej več energije v našem drsanju, akcijah, pripravi na tekmo. Seveda ta boj s časovno razliko, ki ste ga omenili, ni tako preprost, sam sem recimo v tej zadnji noči prvič dobro spal. Trening je bil pozneje kot v prejšnjih dneh, tudi to mi je ustrezalo. Verjamem, da smo zdaj pripravljeni igrati 60 minut na visoki ravni in da bomo to pokazali na premieri proti ZDA.

Kolikor vemo, peterke ostajajo takšne, kot jih je strokovni štab predstavil na edini pripravljalni tekmi v Seulu, pričakujete sicer kakšne spremembe v vaši igri?

Ne vemo, kakšna bo natančno postava za našo prvo tekmo, a res ne gre pričakovati kakšnih vidnejših sprememb. Saj niti nimamo neke izbire, igralci se poznamo med seboj, bolj ali manj je najbolje, da igramo kar tako kot doslej.

Kako sploh ocenjujete te zadnje dni treninga?

Malce smo se lovili, ko so bili termini za vadbo zgodnejši, ta spanec je bil res nenavaden, dokler se ne privadiš na osem ur razlike. Ne vem točno, kako je s soigralci, a zdaj, ko sem se naspal, sem pri priči opravil tudi kakovosten trening. Obenem pa je najbolj pomembno, da smo jo v teh zadnjih dneh priprav vsi odnesli brez poškodb, naj tako seveda ostane do začetka tekme, pa ji bomo pristopili »na polno«.

Kako gledate na vašo prvo tekmico, reprezentanco ZDA, pri kateri nekatere igralce dobro poznate iz KHL?

Vsekakor gre za zelo kakovostno moštvo. Ne bi izpostavljal le teh iz odličnih evropskih klubov, ozrl bi se tudi k mlajšim, ki so prvič na olimpijskem hokejskem turnirju. Lahko si kar predstavljate, kako so motivirani v ameriškem dresu. Vem, nekdo bo rekel, češ saj ni njihovih asov iz NHL, toda morda bo zaradi njihovega zagnanega pristopa in želje po potrjevanju za nas naloga še težja. Seveda pa ni čas za preplah, verjamem, da bo v pripravi na tekmo vse tako, kot mora biti.

A malo časa je bilo za pripravo in uigravanje za te olimpijske igre …

Drži, sredi sezone je pač tako. Toda naši napadi so sestavljeni tako kot na nekaterih prejšnjih turnirjih, poznamo se dobro, morda je to celo naša prednost, saj so nekatere druge reprezentance imele celo manj časa za uigravanje pred prihajajočim turnirjem. Mi bi si v tem zadnjem pripravljalnem obdobju želeli še kakšno tekmo več, a obenem smo imeli nekaj zares kakovostnih treningov, zato menim, da smo nared za štart.

Spomini kajpak nenehno uhajajo k Sočiju in vaši olimpijski premieri – čutite morda kaj bremena glede ponovitve tako odmevnih nastopov risov kot takrat?

Bolj gre za nov motiv kot pa breme. V naši skupini smo vendarle najslabša reprezentanca glede na tradicijo in tudi sedanjo svetovno hokejsko lestvico. Tako pač je, toda še naprej sem prepričan, da lahko igramo super v napadu, ohranimo zbranost na svoji polovici in če imamo v ključnih trenutkih še podporo vratarja, lahko ponovimo ta naš Soči …

Tukaj vsi govorijo o Rusih kot favoritih, dobro jih poznate iz KHL, zdaj pa ste sicer na Švedskem, kjer prav tako napadajo olimpijski vrh.

Veliko je na turnirju odvisno od dnevnega navdiha. Na papirju ima Rusija zagotovo najmočnejše moštvo, Švedi ohranjajo zelo dobro kemijo pri reprezentanci, Finci so vedno znova neugodni za tekmece. Kanadski in ameriški pristop pa je sploh poseben. Zanimivo bo …

Vaše oči pa niso več tako velike kot ob prvem snidenju z olimpijsko druščino?

Zdaj je le drugače. Najbolj pomembno je, da smo spet tu. V Sočiju je bilo vse tako blizu, pet minut smo hodili od dvorane do olimpijske vasi, tu pa se morda več srečujemo z drugimi športniki, uživamo v pričakovanju začetka turnirja. Upam, da bo vse tako, kot si želimo.