Naj Pjongčang 2018 odžene spomin na Pariz 2017

Danes ob 13.10 prva tekma slovenskih risov. Selektor Kari Savolainen še skriva postavo. Američani brez zvezdnikov iz NHL.

Objavljeno
13. februar 2018 21.00
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Gangnung – Dovolj je čakanja, zastor se dviga! Slovenska hokejska reprezentanca bo od današnjega dne žela tisto, kar si je posadila tistega nepozabnega septembra 2016 v Minsku, metropoli Belorusije. Takrat je odpihnila domačo reprezentanco in se uvrstila drugič zapored na olimpijske igre. Na današnji tekmi se bo, ob 13.10, pomerila z reprezentanco ZDA.

Z Američani so se risi pomerili že na prejšnjih igrah, izgubili z 1:5, častni gol je zabil Marcel Rodman. Izkušeni napadalec, ki je nerazumljivo manjkal na reprezentančnem seznamu za zadnje veliko tekmovanje, svetovno prvenstvo v Parizu, se je zdaj pod vodstvom selektorja Karija Savolainen vrnil med rise, na zadnji generalki pred OI v Seulu s Korejo (2:1; Kuralt, Goličič) ga ni bilo na ledu. Bil je med tremi slovenskimi hokejisti na tribunah, takrat je počival tudi zaradi lažje poškodbe v predelu kolena. Zdaj je sodeč po treningu v Gangnungu, mestu z nekaj manj kot 300.000 prebivalci in tukaj središču olimpijskih dogodkov na ledu, nared za novi izziv na zelo pisani športni poti. Kako pa bo danes sploh s postavo, kateri trije hokejisti bodo počivali (sleherno moštvo ima na igrah 25 igralcev, na tekmi jih lahko nastopi 22), tega selektor na včerajšnji uradni novinarski konferenci še ni razkril.

Savolainen molčal o postavi

»To boste izvedeli na dan tekme,« je naprej dejal, pozneje pa poudaril pomembnost sinočnjega sestanka z igralci, zadnjega pred uvodnim olimpijskim nastopom, če seveda ne štejemo tistih nekaj minut v slačilnici kot popotnici za odhod na led. Finec ni skrival vedrine, tudi optimizma ne, obenem je v svojem prepoznavnem slogu spoštljivo govoril o tekmecih: »Poskusili smo analizirati ameriško igro, verjetno podobno kot oni našo. Vem, tukaj ni akterjev iz NHL, a obenem je veliko igralcev iz evropskih klubov, ki so vajeni daljših in širših ploskev, na katerih bo tudi ta olimpijski turnir,« je bil jasen Savolainen, a takoj dodal: »Zame je najbolj pomembno, da smo tukaj ter da ni zdravstvenih težav.« Tako Marcelu Rodmanu bolečine v kolenu po lažji poškodbi na tekmi nemškega drugoligaškega tekmovanja izginjajo, tudi z živcem v hrbtnem predelu Roberta Saboliča ni več težav. Pred slednjim je sicer jubilejni 100. nastop v reprezentančnem dresu, jutri proti Rusiji.

Neučakanost je zdaj pri moštvu povsem razumljiva, večina tistih, ki je bila na zadnjem šampionatu v Parizu, se želi tu predstaviti v lepši luči. Treba bo kajpak v slačilnico priklicati tudi tisti imeniten moštveni duh iz Sočija, bera dveh zmag bi vnovič razveselila navijače in tudi vselej optimističnega predsednika zveze Matjaža Rakovca, ki je v vsej vznesenosti ob uvrstitvi v olimpijski četrtfinale napovedal, da se bodo risi v prihodnosti uvrščali v izločilne boje tudi na svetovnem prvenstvu. A tega še nismo dočakali, letošnja realnost je skupina B. Toda o tej bo še precej pozornosti aprila, zdaj misli letijo le k današnji premieri z Američani.

Ti so bili nazadnje za Slovenijo premočni, brez okrepitev iz NHL moštvo ZDA nikakor več ne predstavlja nedotakljive avtoritete. Ne glede na današnji razplet kot tudi tekme v nadaljevanju turnirja bo seveda ostajalo vprašanje o kakovosti tekmovanja, ko na ledu ni vseh najboljših. Slovenija že težko sestavi krepko boljšo zasedbo – jasno je le, da se ji bo izostanek Anžeta Kopitarja močno poznal – ta ameriška z aduti iz evropskih lig pa je lahko ena od njenih številnih, s katero se predstavlja olimpijski druščini. »Včasih je celo tako, da je takšno ameriško moštvo z zelo bojevitim pristopom za nas lahko bolj nevarno kot zvezdniška zasedba iz NHL,« je razmišljal izkušeni Marcel Rodman. O marsičem lahko govori mlajšim soigralcem, četudi jih je večina že okusila, kako je na olimpijskih igrah. A novinec v vratih Matija Pintarič je prvič na tem tekmovanju: »Že prižiganje ognja ima svoj čar, uživam v sleherni minuti.« Lepo je to slišati, a še lepše bo za hokejsko Slovenijo, če bodo priljubljeni risi z dobrimi igrami in kakšno zmago odgnali slab spomin na zadnji ponesrečeni Pariz. Prva priložnost je danes.