Gangnung – Dovolj je čakanja, zastor se dviga! Slovenska hokejska reprezentanca bo od današnjega dne žela tisto, kar si je posadila tistega nepozabnega septembra 2016 v Minsku, metropoli Belorusije. Takrat je odpihnila domačo reprezentanco in se uvrstila drugič zapored na olimpijske igre. Na današnji tekmi se bo, ob 13.10, pomerila z reprezentanco ZDA.
Z Američani so se risi pomerili že na prejšnjih igrah, izgubili z 1:5, častni gol je zabil Marcel Rodman. Izkušeni napadalec, ki je nerazumljivo manjkal na reprezentančnem seznamu za zadnje veliko tekmovanje, svetovno prvenstvo v Parizu, se je zdaj pod vodstvom selektorja Karija Savolainen vrnil med rise, na zadnji generalki pred OI v Seulu s Korejo (2:1; Kuralt, Goličič) ga ni bilo na ledu. Bil je med tremi slovenskimi hokejisti na tribunah, takrat je počival tudi zaradi lažje poškodbe v predelu kolena. Zdaj je sodeč po treningu v Gangnungu, mestu z nekaj manj kot 300.000 prebivalci in tukaj središču olimpijskih dogodkov na ledu, nared za novi izziv na zelo pisani športni poti. Kako pa bo danes sploh s postavo, kateri trije hokejisti bodo počivali (sleherno moštvo ima na igrah 25 igralcev, na tekmi jih lahko nastopi 22), tega selektor na včerajšnji uradni novinarski konferenci še ni razkril.
Savolainen molčal o postavi
»To boste izvedeli na dan tekme,« je naprej dejal, pozneje pa poudaril pomembnost sinočnjega sestanka z igralci, zadnjega pred uvodnim olimpijskim nastopom, če seveda ne štejemo tistih nekaj minut v slačilnici kot popotnici za odhod na led. Finec ni skrival vedrine, tudi optimizma ne, obenem je v svojem prepoznavnem slogu spoštljivo govoril o tekmecih: »Poskusili smo analizirati ameriško igro, verjetno podobno kot oni našo. Vem, tukaj ni akterjev iz NHL, a obenem je veliko igralcev iz evropskih klubov, ki so vajeni daljših in širših ploskev, na katerih bo tudi ta olimpijski turnir,« je bil jasen Savolainen, a takoj dodal: »Zame je najbolj pomembno, da smo tukaj ter da ni zdravstvenih težav.« Tako Marcelu Rodmanu bolečine v kolenu po lažji poškodbi na tekmi nemškega drugoligaškega tekmovanja izginjajo, tudi z živcem v hrbtnem predelu Roberta Saboliča ni več težav. Pred slednjim je sicer jubilejni 100. nastop v reprezentančnem dresu, jutri proti Rusiji.
Neučakanost je zdaj pri moštvu povsem razumljiva, večina tistih, ki je bila na zadnjem šampionatu v Parizu, se želi tu predstaviti v lepši luči. Treba bo kajpak v slačilnico priklicati tudi tisti imeniten moštveni duh iz Sočija, bera dveh zmag bi vnovič razveselila navijače in tudi vselej optimističnega predsednika zveze Matjaža Rakovca, ki je v vsej vznesenosti ob uvrstitvi v olimpijski četrtfinale napovedal, da se bodo risi v prihodnosti uvrščali v izločilne boje tudi na svetovnem prvenstvu. A tega še nismo dočakali, letošnja realnost je skupina B. Toda o tej bo še precej pozornosti aprila, zdaj misli letijo le k današnji premieri z Američani.
Ti so bili nazadnje za Slovenijo premočni, brez okrepitev iz NHL moštvo ZDA nikakor več ne predstavlja nedotakljive avtoritete. Ne glede na današnji razplet kot tudi tekme v nadaljevanju turnirja bo seveda ostajalo vprašanje o kakovosti tekmovanja, ko na ledu ni vseh najboljših. Slovenija že težko sestavi krepko boljšo zasedbo – jasno je le, da se ji bo izostanek Anžeta Kopitarja močno poznal – ta ameriška z aduti iz evropskih lig pa je lahko ena od njenih številnih, s katero se predstavlja olimpijski druščini. »Včasih je celo tako, da je takšno ameriško moštvo z zelo bojevitim pristopom za nas lahko bolj nevarno kot zvezdniška zasedba iz NHL,« je razmišljal izkušeni Marcel Rodman. O marsičem lahko govori mlajšim soigralcem, četudi jih je večina že okusila, kako je na olimpijskih igrah. A novinec v vratih Matija Pintarič je prvič na tem tekmovanju: »Že prižiganje ognja ima svoj čar, uživam v sleherni minuti.« Lepo je to slišati, a še lepše bo za hokejsko Slovenijo, če bodo priljubljeni risi z dobrimi igrami in kakšno zmago odgnali slab spomin na zadnji ponesrečeni Pariz. Prva priložnost je danes.