Ruse pozna in so zanj prvi favoriti na ledu

Hokej: Robert Sabolič, najboljši ris na zadnjem SP, pred novim izzivom. Hrbtna mišica malo še nagaja.

Objavljeno
11. februar 2018 22.48
Slovenia forward Robert Sabolic (55) celebrates with Slovenia forward Ziga Jeglic after a second period goal against Russia during a men's ice hockey game at the 2014 Winter Olympics, Thursday, Feb. 13, 2014, in Sochi, Russia. (AP Photo/Mark Humphrey)
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Pjongčang – V taboru slovenske hokejske reprezentance odštevajo čas do sredine premiere proti izbrani vrsti ZDA, dotlej pa stiskajo pesti za rojake na drugih prizoriščih. Na sobotni večer so si nekateri risi ogledali tekmo v skokih, včeraj pa so se odzvali vabilu na druženje v Slovenski hiši. Tam smo se pogovarjali z enim od udarnih reprezentančnih adutov Robertom Saboličem.

Na generalki s Korejo v Seulu (2:1; Goličič, Kuralt) je igral 40 minut, v zadnji tretjini je zaradi bolečin v hrbtu počival. Seveda smo ga najprej vprašali o zdravstvenem stanju, za kako resno težavo gre. »Nategnil sem si hrbtno mišico. Ni bilo preplaha, a tudi nikakršne potrebe, da bi nadaljeval to tekmo. Bolečino malo še čutim, a ker se iz dneva v dan počutim bolje, verjamem, da ne bo težav, ko se bo začel turnir,« je povedal hokejist, ki se v zadnjih tednih ne more pohvaliti z brezhibnim zdravstvenim stanjem. Še preden so se ga lotile te težave s hrbtno mišico, je zbolel, zato ga tudi ni bilo na uradni predstavitvi olimpijcev. Toda zdaj si predvsem želi, da bo nared za drugi olimpijski nastop, prvega iz Sočija si je ohranil v imenitnem spominu.

»Dobro smo igrali, bivali tik ob dvorani, zato si ob petih minutah pešačenja lahko šel pogledat tudi kakšno drugo tekmo. Tudi tukaj naša vas sicer ni daleč od dvorane, a vseeno moramo na avtobus, po tej plati ni tako ugodno kot pred štirimi leti. Toda pomembno je seveda, da imamo dobre bivalne razmere, pa tudi v dvorani, kjer smo doslej trenirali je vse, kot mora biti,« pravi napadalec in se za hip še ozre k tisti pripravljalni tekmi v Seulu: »Takrat smo bili res še utrujeni in sredi privajanja na časovno razliko, v dveh tretjinah smo prikazali dober hokej. Težko pa je po dolgem potovanju igrati na najvišji ravni,« poudari hokejist, ki še spoznava delo in pristop selektorja Karija Savolainena: »Vem le, da je izkušen trener, po pristopu verjamem, da nam bo pomagal našo reprezentanco vrniti bližje najboljšim.«

Premagljivi predvsem Slovaki in Američani

Na zadnjem velikem tekmovanju, lani na svetovnem prvenstvu v Parizu, risom ni šlo, med izjemami po prikazani konkurenčni igri je bil zagotovo prav Sabolič. Pa četudi je pred tem zaradi poškodbe izpustil precej klubskih nastopov v razširjeni ruski ligi (KHL). »Takrat sem se vrnil v Slovenijo po koncu sezone v Vladivostoku brez lepega števila nastopov, zdaj je po tej plati povsem drugače, saj sem bil v zadnjih mesecih v nenehnem tekmovalnem ritmu. Morda se te zaradi tolikšnega števila tekem v KHL, kjer si vedno znova pod posebnim pritiskom, lahko loti utrujenost, toda do začetka olimpijskega turnirja je od prekinitve tekmovanja v Rusiji (28. januarja) vendarle dovolj časa,« je povedal Sabolič. Iz KHL je sicer hokejske zanesenjake doma sredi sezone presenetila novica o selitvi slovenskega napadalca iz Vladivostoka v Nižnij Novgorod. »Nič ni narobe pri tem, da sem zamenjal klub. V Vladivostoku so se znašli v hudih denarnih težavah, potem ko so ostali brez možnosti za končnico, so morali začeti prodajati igralce. Imel sem nekaj ponudb, na koncu sem se odločil za to iz vrst Torpeda. Pri priči so hoteli z menoj podpisati pogodbo tudi za naslednjo sezono, obenem sem tu zdaj bližje domu, kot sem bil prej v Vladivostoku,« pravi Sabolič, ki ga ne motijo opazke o tem, da imajo v Nižnjem Novgorodu, kjer igra zdaj, zelo strogega trenerja Peterisa Skudro. V tem sistemu se Saboličevi predhodniki pri klubu – Jan Muršak, Žiga Jeglič in Rok Tičar – niso znašli, zdaj so že vsi pri svojih novih delodajalcih.

»Vem, treba je ubogati, garati, pri klubu pač prejemaš dohodek. Ekipe se novejši soigralci povsem še nismo navadili, a izhodišče za končnico ostaja,« so besede hokejista, ki se je seveda močno razveselil prihoda med rise. Spet bo v napadu s Tičarjem in Jegličem, s katerima je vadil na jeseniškem ledu, preden je s soigralci poletel proti Koreji.

Zdaj že nestrpno čaka na sredin uvod proti reprezentanci ZDA. »Ta ima nekaj zelo dobrih posameznikov, toda prepričan sem, da jo lahko presenetimo, podobno tudi Slovaško,« pravi, ko pa se pogovor zasuče še k tretjim tekmecem v skupini, ruskim hokejistom, ki jih v KHL kajpak imenitno pozna, zanj ni dvomov: »V skupini se bomo pomerili z udarnimi favoriti za zlato!«