Pjongčang – Valentinovo, leta 2009 v Koreji, si je biatlonec Jakov Fak posebej zapomnil. Takrat je osvojil svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu, čez devet let in natanko en dan pa je dočakal novo veliko zgodbo. V sanjski predstavi na 20 km, v najdaljši posamični biatlonski disciplini, je osvojil srebrno kolajno, prvo za Slovenijo na teh olimpijskih igrah. Boljši od njega je bil le Norvežan Johannes Thingnes Bø.
Ko bi se tudi bežni spremljevalci biatlonskega športa ozrli k včerajšnjem odru za najboljše tri, bi tam opazili vsaj dva znana obraza – našega junaka in omenjenega Norvežana. Če bi avstrijskega biatlonca Dominika Landertingerja, pred štirimi leti v Sočiju srebrnega, zamenjal Martin Fourcade, potem bi bili na stopničkah dejansko najboljši trije biatlonci sedanjega časa. A Tirolec si je svoje mesto v izbrani družbi nedvomno zaslužil, eden vodilnih francoskih športnikov pa ni imel šampionskega dne, zasedel je 5. mesto, Vendar – to je biatlon! Prav Bø in Fak sta namreč na prvih dveh tekmah olimpijskega biatlonskega sporeda, šprintu in zasledovanju, nastopila krepko pod pričakovanji, zlasti zasledovalna predstava našega šampiona je bila takrat s šestimi zgrešenimi tarčami kot v najhujših nočnih morah.
»To zasledovanje bi ocenil kot enega mojih najslabših nastopov v življenju,« se je včeraj, v trenutkih velikega slavja, iskreno ozrl k mučni ponedeljkovi tekmi in tako tudi slabi popotnici za nadaljevanje iger. Povrh je bil takrat deležen zbadanja reprezentančnih kolegov, ker si je v vsej zmedi privoščil še dodatni kazenski krog: »Prav je, da je tako znotraj ekipe. Kdor dela neumnosti, naj kar prenaša norčevanje drugih …«
Faku se je odprlo na strelišču. Foto: Matej Družnik/Delo
Po kolajno na oder danes
»Jakov je že dolgo eden najboljših biatloncev na svetu, pa četudi to včasih ni opazno, ker se pač sooča v težavami. A biatlon je preplet vzponov in padcev, to sem že neštetokrat občutil tudi sam. Vedno znova pa sem si na jasnem, da se bom moral zelo, zelo potruditi, da bi ga ugnal. V tej sezoni je najboljši strelec med nami, to je potrdil tudi tokrat,« ni skoparil s pohvalami na račun vodilnega slovenskega biatlonca novi olimpijski prvak. Včeraj je prvič osvojil olimpijsko kolajno, tako kot Fak ima dva naslova svetovnega prvaka.
Zgodba zdaj srebrnega olimpijca pa nikakor ne sodi med tiste običajne in stereotipne. Že v tej sezoni se mu je dogajalo marsikaj, svoj izjemen značaj tekmovalca, ki ga spodrsljaji zlepa ne morejo streti, pa je pokazal prav na tej včerajšnji 20-kilometrski tekmi. Pristopil ji je zelo zbrano. »Seveda to po dveh ponesrečenih nastopih ni tako preprosto, toda pravočasno sem se umiril. Ponavadi spim le ponoči, tokrat pa sem zaspal še sredi dneva,« je govoril o svoji sproščenosti, s katero je pričakal enega tistih tekmovalnih preizkusov, ki ga zlepa ne bo pozabil. Seveda bo posebej ostal v spominu tudi tisti prvi Pjongčang, pred devetimi leti in enim dnevom, ko je hrvaške rojake osupnil z biatlonsko kolajno. Podvig je ponovil še leto pozneje na OI v Vancouvru, tako kot zdaj pod vodstvom Uroša Velepca.
Kolajne Fak še ni prejel. Foto: Matej Družnik
Vrhunsko pripravljen