Težave z oblekicami

Olimpijski zapleti: dogaja se tudi tisto, na kar gledalci v sanjah ne bi pomislili.

Objavljeno
21. februar 2018 01.03
Zorana Baković, poročevalka
Zorana Baković, poročevalka
Pjongčang – Ena od posebnosti zimskih olimpijskih iger v Pjongčangu bodo tudi padajoče oblekice. Seveda imamo pri tem v mislih kostume drsalk v plesnih parih, ki so jim začele oblekice sredi tekmovanj drseti z ramen. Tako se je začelo tekmovanje v tem športu. In tako se je tudi končalo. 

Najprej se je to zgodilo predstavnikoma Južne Koreje. Jura Min in Alexander Gamelin sta stopila na led 11. februarja, da bi svojemu navdušenemu občinstvu in strogim sodnikom prikazala kratki program, nato pa je le nekaj sekund po začetku njunega plesa počila zaponka na Jurini rdeči oblekici in zgodilo se je to, česar se drsalci najbolj bojijo. Obleka je začela drseti z njenih ramen in grozila, da se bo sredi programa spremenila v nezaželeni toples.

Jura Min je morala na hitro spremeniti koreografijo. Visoko je morala držati ramena in paziti na to, da je njen hrbet ostal raven, tako da je obleka ostala na svojem mestu. V hipu, ko je njun program prišel do tistega dela, v katerem se plesalca sinhronizirano vrtita na eni drsalki, pa se je morala za hip ustaviti in obleko, ki ji je že zdrsnila z ramen, potegniti navzgor – to pa je Juro Mi in Alexandra Gamelina stalo znatno število točk.

Ravno ko se je polegel vihar okoli rdeče oblekice južnokorejske drsalke, se je to ponovilo v zaključnem tekmovanju plesnih parov. Takrat se je to zgodilo francoski drsalki Gabrielli Papadakis in njeni zeleni obleki. Nekje po prvi tretjini programa, ki ga je s partnerjem Guillaumom Cizeronom vrhunsko izpeljala, je počila zaponka, na katero je bila za njenim vratom pritrjena celotna obleka, tako da je morala tu in tam spreminjati položaj roke, saj bi sicer lahko ostala gola do pasu.

Moraš nadaljevati

»Najhujšo moro sem doživela prav na olimpijskih igrah!« je povedala po tekmovanju. »A sem si rekla: nimaš izbire, moraš nadaljevati!«

In je nadaljevala. Tu in tam se je izpod zelenega dresa pokazala gola dojka, na YouTubu so posnetke njunega nastopa cenzurirali, par Papadakis in Cizeron pa se je kljub vsemu znašel na drugem mestu in osvojil srebrno kolajno.

V zvezi z zaponkami, ki so počile v najbolj kočljivem trenutku, so se oglasili tudi oblikovalci oblek. Pa ne tisti, ki so krojili rdečo obleko Jure Min in zeleno obleko Gabrielle Papadakis, temveč nekaj drugih oblikovalcev, ki so vse to strokovno pojasnili.

»Najpogostejši razlog za probleme z dresi se skriva v inženiringu, saj si stranke želijo, da se izreže čim več blaga,« pravi modna oblikovalka Gail Johnson, ki pri svojih rešitvah vztraja pri uporabi mrežice v kožni barvi, ki daje videz gole kože. Vera Wang, slavna oblikovalka poročnih oblek in oblek za posebne svečanosti, ki je bila nekdaj umetnostna drsalka, pa opozarja, da gre tukaj za »ekstremni šport«, ki gledalce po svoje zavaja z glasbo in koreografijo. Oblikovalec kostuma za drsalce mora zelo dobro poznati fiziko, pravi Vera Wang.

Obleke za več tisoč evrov

Za izdelavo vsake od teh oblekic je potrebno okoli 120 ur dela. Njihova cena se giblje v tisočih evrih, sicer pa je v veliki meri odvisna od količine dragih kristalov, s katerimi so obleke pošite. Ne glede na to, kako uspešen je dizajn, pa je najpomembneje to, da se pred tekmovanjem v tem dresu preverijo vse kretnje, vsi obrati in vsi skoki. Gail Johnson vztraja pri tem, da njene stranke prevzamejo kostum več tednov pred odhodom na tekmovanje in da v njem izvajajo vse najzahtevnejše dele koreografije, tako da se pravočasno pokažejo vse šibke točke oblačila. »Tako imam dovolj časa, da vse popravim,« pravi. »Kadar čakajo do zadnjega trenutka, jim ne morem več pomagati.«

Posamezni drsalni pari pa svoji izvedbi dodajo nov žar prav s tem, da se na tekmovanju prvič pojavijo v novih kostumih. Kanadski par Scott Moir in Tessa Virtue, denimo, rada stopita na led v oblačilih, ki jih drug na drugem nista še nikoli videla. Kot pravita, poskušata na ta način, tako kot je to običaj na porokah, ustvariti »tisti posebni trenutek«, ki ju bo nato popeljal skozi tekmovanje. In to pri njiju očitno deluje. V Pjongčangu sta osvojila zlato medaljo.

Z ogrlico na trebuhu

Nesreče z oblekami se v glavnem zapišejo v spomin z veliko humorja. Panika ostane zamrznjena v trenutku. Kanadčanka Kaitlyn Weaver sicer ni imela težav z dresom, ji je pa precejšnje probleme povzročila babičina ogrlica. Želela si je, da bi ji nakit ljubljene babice prinesel srečo in ga je za to dodala svoji tekmovalni oblekici. Je pa pozabila, da se, medtem ko vrednost dragih kamnov s časom raste, hkrati zmanjšuje kakovost zaponke.

Ko je s svojim partnerjem Andrewom Pojetom (mimogrede, ta ima slovaške in slovenske korenine) plesala na ledu, je zaponka nenadoma počila in začutila je, kako ji ogrlica drsi z vratu. Ujela jo je v dlan in razmišljala, kaj naj stori. Lahko bi jo vrgla med gledalce. A se je odločila, da si jo bo spustila za obleko, tako da je tekmovanje nadaljevala z ostro prisotnostjo babičinega darila na trebuhu.

Sodniki so, ko pride do težav s kostumi, zelo strogi. Za vsak biserček, ki pade z obleke, ali kapo, ki zdrsne z glave, odvzamejo eno točko – tako kot pri padcu. Zato je treba preprečiti, da se kaj takšnega ne zgodi. Problem lahko nastane tudi v primeru, če tekmovalka spremeni svojo težo, kot se je to zgodilo Kanadčanki Gabrielle Daleman, ki je v Pjongčangu osvojila zlato medaljo v ekipnem tekmovanju. Obleko za enega od kanadskih državnih prvenstev je naročila v času, ko je bila na dieti. Ko je na dan nastopa ugotovila, da je izgubila kar nekaj kil in da ji zaradi tega obleka drsi z ramen, si jo je preprosto zalepila na kožo. In osvojila je prvo mesto. Res pa je, da je potem to obleko zelo dolgo spravljala s telesa.