V nadaljevanju preberite:

Kdor v četrtek popoldne ni bil navzoč v konferenčni sobi v Maison de la Mutualité, v kateri se je gnetlo dobrih sto novinarjev in nekateri najtesnejši sodelavci Aleksandra Čeferina, bo težko razumel, kako močno je Grosupeljčan šokiral prisotne. Kot bi ga pripravila Philip Kotler in Sun Tzu. Novinarji namreč v zmedi niso našli niti pravih vprašanj, niti pozneje niso vedeli, kako naj komentirajo razplet kongresa.

Več vedo povedati o razpletu nekateri »poznavalci« v 1200 km oddaljeni Sloveniji, ki pogosto ne ločijo med ofsajdom v nogometu in ofsajdom v hokeju, občasno niti med Uefo in Fifo ne. To resda ni ključno sporočilo vrha Evropske nogometne zveze (Uefe) v središču Pariza. Prav tako ni pomembno, da so na koncu spoznali zmoto celo Angleži, morda najbolj ponosen in obenem vase zaverovan narod v Evropi.

Zakaj si lahko le želimo, da bi bil glas Evrope odločen in enoten tudi pri drugih strateško pomembnejših izzivih v svetu? Kje je med kongresom Uefe sedel ruski član izvršnega odbora Aleksandr Djukov? Kaj je vendarle ključno sporočilo, ki ga prinaša razplet kongresa Uefe v središču Pariza?