Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je sodišče pravnomočno zavrnilo tožbo ženske, ki ji je mleko med segrevanjem eksplodiralo v obraz, bo takšna odločitev (vsaj za zdaj) obveljala. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo njen predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, ženska pa napoveduje vložitev ustavne pritožbe.
Pisali smo že o nenavadnem dogodku, ki se je pripetil Gabrijeli Hotko 12. avgusta 2007, ko je med pogrevanjem trajnega mleka Mercatorjeve blagovne znamke, ki ga polnijo Ljubljanske mlekarne, mleko nenadoma ob zamolklem poku silovito brizgnilo iz posode in jo grdo opeklo po obrazu in prsih.
Odgovornost za dogodek in opekline je terjala z odškodninsko tožbo, a je sodišče njen zahtevek zoper Ljubljanske mlekarne pravnomočno zavrnilo, češ da je za dogodek in posledice odgovorna čisto sama, ker mleka ni mešala. Sodišče je sklenilo, da sta najverjetnejši vzrok pregretja mleka ravno odsotnost mešanja med segrevanjem in dolgo gretje (15 minut), saj Hotkova mleka ni mešala kljub opozorilu na embalaži, ki je bilo po mnenju sodišča povsem zadostno in ni bilo pomanjkljivo.
Mnenje tožnice, da bi moralo pisati še opozorilo na posledico nemešanja mleka, saj da povprečen potrošnik ob opozorilu najprej pomisli na možnost prijemanja za dno posode, je namreč imelo za nepotrebno pretiravanje.
Opozorilo na embalaži
Hotkova je hkrati tožila tudi Poslovni sistem Mercator, ki je mleko prodajal kot svojo blagovno znamko, a je sodišče ta zahtevek prav tako zavrnilo kot neutemeljenega. Mercator je pravnomočno opralo krivde z obrazložitvijo, da prodajalec mleka ne more odgovarjati za morebitno napako ali nevarno lastnost stvari, v tem primeru mleka, glede na to, da ni sodeloval v nobeni fazi njegove proizvodnje, in ne glede na to, da je bilo mleko proizvedeno pod Mercatorjevo blagovno znamko.
Tožnica je prek svojega pooblaščenca Jožefa Klavdija Novaka iz Odvetniške družbe Čeferin poskušala še na vrhovnem sodišču, kamor je vložila predlog za dopustitev revizije glede na to, da je s tožbo zahtevala 30.976 evrov odškodnine in vrednost spora pravnomočne sodbe ni dosegla 40.000 evrov, kar je pogoj za vložitev revizije. Prepričana je namreč, da je napačna ugotovitev višjega sodišča, da se je mleko pregrelo in brizgnilo iz posode v postopku kuhanja, ki da je bilo nepotrebno in v nasprotju z navodili.
Štiri sporna vprašanja
V predlogu za dopustitev revizije je poudarila štiri sporna pravna vprašanja, in sicer, ali ima v konkretnem primeru mleko, ki je eksplodiralo med segrevanjem, napako in ali lahko povprečen uporabnik pričakuje, da bo to eksplodiralo med segrevanjem. Prav tako je negotovo, ali je proizvajalec z opozorilom na embalaži, da je treba mleko med kuhanjem mešati, zadostil dolžnosti preprečitve škode z upoštevanjem podatka, da se je zgodilo še najmanj deset takšnih primerov
V okviru pravilne uporabe materialnega prava je bilo treba po odvetnikovem mnenju najprej ugotovili, da je vprašanje (ne)mešanja mleka lahko samo vprašanje deljene krivde, pri čemer Novak še meni, da tožnica ne more biti sokriva zaradi neustreznega opozorila na embalaži.
A so vrhovni sodniki presodili, da je njen predlog za dopustitev revizije neutemeljen, saj da že iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo mleko brez napak in obdelano v skladu s predpisi in standardi. Pregretje se pojavi pri vsaki tekočini in se ga z gotovostjo prepreči z mešanjem tekočine med segrevanjem, pišejo vrhovni sodniki.
Čeprav je bilo na embalaži opozorilo, da je treba mleko med kuhanjem mešati, ga je tožnica segrevala 15 minut na najnižji temperaturi in ga ni mešala, poudarja vrhovno sodišče in ugotavlja, da glede ne ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, zato revizije ni dopustilo. A zgodba s tem še ni končana, saj tožničin pooblaščenec napoveduje vložitev ustavne pritožbe.
