Tiskane izdaje
Ljubljana – Vse več je posameznikov, ki želijo biti pokopani na »svoboden« način – z raztrosom. Cene tega in tudi drugih vrst pogreba se po slovenskih občinah precej razlikujejo; najdražji je raztros v Ljubljani, za kar 158 evrov pa je cenejši v Mariboru.
Cene pogrebnih in pokopaliških storitev je težko primerjati, saj vsako javno komunalno podjetje oziroma občinski pogrebni zavod v posamezni postavki nudi drugačno število ali različne oblike storitev. Pri pripravi pokojnika se cene razlikujejo: odvisne so od načina pogreba in od tega, ali je bil pokojnik obduciran in ali je, na primer, imel nalezljivo bolezen. Ponekod posebej obračunavajo delo s pokojnikom pred upepelitvijo, drugod imajo te stroške že vključene. V večini cenikov ni zabeleženo, kaj je v pripravo všteto (oblačenje, umivanje, česanje, britje). Razlikujejo se tudi cene najema mrliške vežice: nekje imajo v njej zajete vse storitve (čiščenje, ogrevanje, elektriko, ozvočenje, predvajanje glasbe, objavo osmrtnice pred mrliško vežico, ...), drugje pa jih je treba dodatno plačati, pa čeprav menite, da so neločljivo povezane s stroškom. Tako se lahko ustvari vtis, da je nek izvajalec cenejši, pa dejansko ni.
»Ravno zaradi tega sekcija pogrebne in pokopališke dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) s svojo komisijo zagnano dela pri določitvi standardov in normativov dejavnosti. Njihov cilj je, da mora biti opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti zagotovljeno vsem državljanom transparentno in pod enakimi pogoji ter v skladu s sprejetimi predpisanimi standardi, vključujoč pieteto do pokojnika in njegovih svojcev ter upoštevanju krajevnih običajev,« so pojasnili v mariborskem pogrebnem zavodu. Tudi Mako Fatur, direktor Komunalnega podjetja Prodnik in član zbornice komunalnega gospodarstva, se strinja, da je nemogoče delati cenovne primerjave, ker te ne dajo, – kot smo uvodoma pojasnili – jasne slike. Pojasnil je, da je zakonska podlaga, na kateri temeljijo obračuni pogrebnih storitev, stara.
Splet kot deveto čudo
Čeprav so torej primerjave težko izvedljive, smo jih poskusili opraviti na petih dokaj primerljivih storitvah v osmih občinah. A se je zataknilo pri dostopu do cenikov. Na Žalah ni v celoti dostopen prek spleta, po elektronski pošti smo ga dobili na prošnjo. Razložili so, da je v informacijski pisarni, obešen na steni poslovnega prostora. »Poleg tega je tudi na mizi vsakega referenta za sprejemanje pogrebov, torej v prostoru, kjer poteka naročilo blaga in storitev oziroma se sklepa posel. Glede tega tržni inšpektorat ni ugotovil nepravilnosti,« so sporočili.
Tudi v mariborskem pogrebnem zavodu cenik ni dostopen na medmrežju, v kar nekaj občinskih komunalnih podjetjih oziroma pogrebnih zavodih, ki smo jih vzeli pod drobnogled, pa so imeli na spletu objavljen ali okrnjen cenik ali tistega, ki je veljal lani. Zelo razdelan cenik imajo na medmrežju objavljen v občini Zagorje, tudi v Kopru, Celju in Kranju so vredni pohvale, medtem ko nam cenika v Murski Soboti niso hoteli razkriti, razen glede stroškov najemnin.
Najcenejši Štajerci
S primerjavami petih cenovnih postavk smo ugotovili, da so najugodnejše v Mariboru, Zagorju, Celju in Žalcu, medtem ko cene v Ljubljani odstopajo za skoraj pesto evrov od povprečja primerjanih cen v omenjenih štirih občinah. Razlika med najvišjo in najnižjo letno najemnino za enojni grob (primerjava cen v osmih občinah) znaša 13,5 evra, najvišja razlika med cenami za enkratno najemnino travnika pri raztrosu je 16,5 evrov. Žarni pokop je v Mariboru za 129 evrov cenejši kot v Ljubljani, za raztros zaračunajo na Štajerskem kar 158 evrov manj. A dopuščamo možnost, da je v slovenski prestolnici v višji ceni že vračunana kakšna dodatna storitev. V mariborskem pogrebnem zavodu so pojasnili, da osnovni pogreb s krsto ali z žaro pri njih stane okoli tisoč evrov. V Komunali Zagorje so nas opozorili, da cenika niso spreminjali že od leta 2008, plačila pogreba pa ne zahtevajo vnaprej, saj se zavedajo precejšnjih socialnih stisk.
Občine, ki so že sprejele pravilnike, s katerimi so določile standard za osnovni klasični pogreb s krsto in osnovni žarni pogreb, so redke. Za prvega je na ljubljanskih Žalah potrebno odšteti 709,12 evrov, za drugega 593,34 evrov. »Te storitve so v primerjavi drugimi mestnimi občinami med cenejšimi v državi, saj je v to ceno zajeto praktično vse, kar je nujno,« so povedali na Žalah.
V ceno žarnega pogreba je tako zajet prevoz pokojnika kot njegova priprava, pogrebni obred s šestčlanskim moštvom pogrebcev, upepelitev, pokop, graviranje in zapiranje žare, kot tudi vsa za to potrebna standardna oprema, vključno s krsto, zdravniško komisijo pred upepelitvijo in potrdilom o vzroku smrti. V ceni ni zajeta le uporaba mrliške vežice, ki znaša od 28,17 do največ 70,06 evrov. V Domžalah je osnovni pogreb s krsto cenejši za 63 evrov, žarni pa za 117 evrov, celodnevni najem mrliške vežice stane 67 evrov. Fatur razume, da so Žale dražje. Po njegovem se moramo zavedati, da gre za spomenike državnega in evropskega pomena, vzdrževanje tovrstne kulturne dediščine pa ni poceni.
Končne cene pogrebov so ponavadi precej višje od navedenih, saj se svojci odločijo še za nadstandarde storitve: osmrtnico v časopisu, pevce, fotografiranje, cvetje. »V povprečju stane pogreb s krsto tisoč evrov, z žaro pa 1500 evrov,« so povedali na Žalah. Na koliko primerih so izračunali to povprečje, ni znano. Pogledali smo konkreten primer. Pokojnica se je odločila, da želi biti po smrti raztrosena. Ker ni želela posebnih ceremonialnih obveznosti, je bil pogreb končan v slabih dvajsetih minutah.
Račun za opravljene storitve, ki niso vsebovale nikakršnih posebnih dodatkov, razen žarnega venca, je znašal dobrih tisoč evrov. Za pogrebni obred, ki je vključeval le sprevod do travnika (brez govora, duhovnika), so si na Žalah vzeli 137 evrov, za raztros pepela, opravilo, končano v nekaj minutah, 194 evrov. K temu je treba prišteti še enkratno najemnino za prostor, kjer je bil raztros opravljen, pa 40 evrov za odstranitev zgolj štirih žalnih vencev po pogrebu, ...
Ali je tak način slovesa drag ali poceni in so storitve obračunane po pretiranem znesku, je stvar zornega kota in debeline denarnice. Dejstvo pa je, da je tak pogreb, ki postaja vedno bolj priljubljen, cenovno primerljiv s klasičnim žarnim. Ga pa na nekaterih pokopališčih še ni mogoče opraviti, npr. na ptujskem.
Pomoč le ogroženim
Ožjim družinskim članom, ki izkazujejo socialno ogroženost, pod določenimi pogoji pripadata tudi pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina v višini 530,44 evrov) in pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina v višini 265,22 evrov).
V MOL torej pri naročilu osnovnega standardnega pogreba pogrebnina in posmrtnina omogočata plačilo osnovnega pogreba, brez kakršnegakoli doplačila. Za tiste, ki za kakšen evro presegajo cenzus, ki meri ogroženost, pa so nekatere finančne ustanove že ustvarile zavarovalne produkte, ki omogočajo tudi varčevanje za pogreb: vplačuješ zdaj in rešiš svojce finančnih zagat.
