Tiskane izdaje
Ljubljana – Nezaslišano. Politične stranke izražajo nezadovoljstvo in skrb zaradi prodaje Mercatorja Agrokorju, vlada pa kljub obljubam dveh ministrov o tem ne reče ne črne ne bele. Pravzaprav je za to kriva predsednica vlade v odhajanju, ki vztrajno zavrača obravnavo te teme.
To je kratek povzetek današnje tiskovne konference ZSSS. Javnosti so predstavili odgovore političnih strank na sindikalna vprašanja o postopku prodaje Agrokorju, o ravnanju nekaterih prodajalcev, na primer državnih bank, o viziji prihodnjega razvoja Mercatorja in primernosti Agrokorja kot kupca. Vprašanja so poslali na 19 naslovov, devet strank se je v roku odzvalo. Odgovori SD, SDS, PS, SlS, DeSUS, NSi, IDS, Solidarnosti in stranke Verjamem eni bolj diplomatsko, drugi bolj ostro ciljajo v isti smeri.
Izpogajana cena prenizka
Večinoma so zaskrbljeni zaradi posla. Proces da teče nepregledno, neracionalno in nedopustno dolgo, izpogajana cena je odločno prenizka. Mercator je največji zaposlovalec in za Slovenijo strateško pomemben. Nobena od strank ni prepričana, da bi na dolgi rok lahko preživel sam, ampak potrebuje strateškega lastnika. A ta bi moral biti finančno dovolj močan in imeti vizijo razvoja skupnega podjetja. Agrokor pa po odgovorih tega ni niti sposoben niti voljan. Ni primeren kupec. Stranke so kot alternativno rešitev omenjale nedavno obujeno idejo o oblikovanju zadruge. Odgovornost za prepočasno in neugodno razpletanje prodajnega postopka pa stranke pripisujejo bankirjem in vladi, konkretno, njeni predsednici in finančnemu ministru.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič in sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič sta se zgražala zaradi neaktivnosti vlade; čeprav sta jim kmetijski in gospodarski minister Dejan Židan in Metod Dragonja zagotovila, da bosta na njihovo pobudo dosegla obravnavo problematike na vladi, ta točka ni prišla na dnevni red današnje seje.
Strokovni svetovalec sindikata Marko Golob je bil, kot običajno, najbolj radikalen. Med drugim je dejal, da je prodaja Mercatorja Watergate slovenske politike, da gre za veliko izdajo. Premierka Bratuškova je po obisku Rima (pred natanko letom dni) diametralno spremenila stališče do omenjene prodaje, iz nasprotovanja v podporo, pri čemer je Golob namignil, da s tem zdaj streže širšim strateškim interesom reševanja hrvaškega in italijanskega gospodarstva ter tamkajšnjih bank (Zagrebačka banka, Unicredit) – na plečih Slovencev. Za prva bankirja NLB in NKBM Janka Medjo in Aleša Hauca pa upa, da ju bo nova oblast nemudoma zamenjala in jima doživljenjsko odvzela bančni licenci.
Očitno pa je ministroma uspelo odpreti vladno razpravo pod točko razno. Tako je vlada javnosti sporočila, da je naložila Slovenskemu državnemu holdingu, naj na naslednji seji predstavi potek procesa prodaje Mercatorja in oceni tveganja, povezana z izvedbo ali neizvedbo prodaje.
EBRD znižal delež v Agrokorju
EBRD, ki se omenja kot eden od sofinancerjev Agrokorja pri nakupu Mercatorja, je danes znižala svoj lastniški delež v hrvaškem trgovcu s 4,37 odstotka na 2,31 odstotka. Kot so pojasnili na EBRD, so se za to odločili, ker je Agrokor na trgu pridobil 485 milijonov evrov posojila, v zameno pa je Ivica Todorić zastavil večino Agrokorja. »Da bi Agrokor lahko izpeljal to transakcijo, bo EBRD ostala manjšinski delničar Agrokorja in bo z 2,31-odstotnim deležem še naprej podpirala razvoj Agrokorja,« so sporočili iz EBRD, a ne navajajo, kolikšna je bila kupnina. EBRD je delničarka Agrokorja od leta 2006. V nadzornem svetu hrvaškega trgovca je imela svojega predstavnika Gillesa Mettetala, a bo s tega položaja zdaj odstopil.
