Kongres PS: aplavzi, očitki in pogreb

Möderndorfer »pri pogrebu stranke ne bo sodeloval«. Vilfan: Očitno se bom moral začeti znova ukvarjati s košarko.

Objavljeno
26. april 2014 10.55
Anže Božič, T. S., notranja politika
Anže Božič, T. S., notranja politika

Brdo pri Kranju – Nekaj manj kot 800 članov največje vladne stranke je bilo pred včerajšnjim »kongresom leta« v vidno neprijetnem položaju. Na njihovih zaskrbljenih obrazih je pisalo, da izbira med ustanoviteljem PS in njeno »prvo damo« ni bila preprosta.

Prišli so iz vseh koncev države. Štirinajst avtobusov iz dvaindvajsetih krajev je na Gorenjsko – sicer domači teren premierke Bratuškove – pripeljalo okoli 450 članov. Skoraj dvakrat toliko se jih je do osrednjega državnega protokolarnega objekta pripeljalo v lastni režiji. Sprva se je zdelo, da so podporniki Zorana Jankovića v številčni prednosti.

V množici je bilo poleg njegovih vidnih zaveznikov v stranki, kot so denimo generalni sekretar Vasja Butina, donedavni predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič, ljubljanski podžupan Aleš Čerin ter poslanci Jožef Kavtičnik, Tina Komel in Stanko Stepišnik, mogoče opaziti še vrsto članov njegove »mestne družine«, ki se doslej niso veliko vpletali v delo stranke. Med drugim nekdanjega šefa ljubljanskih lekarn Marka Jakliča, podžupanjo Tjašo Ficko, direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka in številne druge.

Emocije in anekdote

Nekateri podporniki še do včeraj (zgolj) predsedujoče stranki so začeli izgubljati vero v možnost uspeha. »Očitno se bom moral začeti znova ukvarjati s košarko,« se je s kislim nasmehom pošalil nekdanji športni as, danes pa poslanec Peter Vilfan. Kmalu za tem je na prizorišče v spremstvu žene pompozno prikorakal Zoran Janković.

Pričakalo ga je nekaj posamičnih aplavzov, po tem pa se je hitro lotil rokovanja s člani stranke. Ne s funkcionarji, pač pa zlasti s tistimi, ki politiko spremljajo od daleč, torej tistimi, ki so včeraj odločili. Prihod Bratuškove je bil manj nastopaški. Iz sivega službenega avtomobila se je odpravila naravnost v dvorano, vmes pa stisnila roko nekaj poslancem in članom vlade. Nihče od njiju pred kongresom ni bil pri volji za dajanje izjav.

Glavni del kongresa se je začel po predstavitvi za oba »tabora« sprejemljivega nosilca evropske liste PS Jožeta Mencingerja.

Trije podpredsedniki so želeli pomiriti pregreto ozračje. »Zoran je sanjač, Alenka pa realistka. Želim si, da danes ne bi odštevali, ampak seštevali, da ne bi rušili, ampak gradili, da ne bi bil konec, ampak začetek,« je dejala Melita Župevc.

Maša Kociper je povedala, da je pred letom dni »Zoranu podarila knjigo Umetnost vojne, v kateri je navedeno, v kakšnih okoliščinah vojskovodja začenja svoje bitke«. »Vprašati se moramo, ali je zdaj pravi čas za volitve, ali res verjamemo, da PS lahko spet zmaga in ali bomo sploh dosegli parlamentarni prag. In najpomembnejše – ali si Slovenija lahko privošči novo politično krizo,« je dejala.

Bitka na govornici

»Če me hočete žrtvovati, me dajte v parlament ali na potovanje okrog sveta. Če mi vzamete moje ulice, moje meščane in državljane, ste me pokopali,« je dejal Janković, ki je s podobnimi prispodobami v več kot polurnem govoru hitro osvojil simpatije članstva.

Govora, v katerem ni manjkalo drobnih anekdot, kot običajno ni imel napisanega. Bratuškovo je pohvalil, ker ji je uspelo normalizirati razmere v državi in ker je dosegla zaupanje Bruslja. Hkrati pa ji je očital, ker se ni lotila velikih infrastrukturnih projektov. Znova je zavrnil vse obtožbe in napovedal, da bo svojo nedolžnost dokazal na sodišču. »Moj čas še prihaja,« je napovedal. Nekaj ostrih besed je namenil tudi nekdanjemu tesnemu sodelavcu, danes pa »odtujenemu« vodji poslanske skupine Janiju Möderndorferju. Ta je kasneje v zaprtem delu razprave premierko podprl z besedami, da »pri pogrebu stranke ne bo sodeloval«.

Alenka Bratušek se je Jankovićevih kritik o neizvrševanju strankinega programa branila, da tako ambicioznih projektov v enem letu pač ni možno izpeljati. Razkrila je tudi, da je razmišljala o zamenjavi generalnega sekretarja Butine, ki bi moral skrbeti za stranko, a tega ni storila zaradi Jankovićevega nasprotovanja. »Veš, kaj so bile takrat tvoje besede,« mu je dejala. Članstva z nizanjem argumentov, ki dokazujejo, da je bilo njeno delo v vladi uspešni, ni navdušila, pač pa so ji namenili gromek aplavz, ko je snela rokavice. Priznala je, da se je premalo ukvarjala s stranko na terenu. Deloma zato, ker kot premierka ni imela časa, pa tudi zato, ker Janković »tega stola PS ni bil pripravljen čisto izprazniti«. Tekmecu je sporočila, da politika ni ne posel ne pravosodje. Svojih interesov ne sme pred državne postavljati nihče, »ne vi, ne jaz, ne koalicija, ne župan Ljubljane, ne predsednik vlade«, je še povedala.

Zaprta razprava

Sledila je za javnost zaprta razprava članov stranke, kar na kongresih demokratičnih strank ni prav pogosta praksa. V njej se je 37 članov stranke opredelilo za enega ali drugega kandidata, novinarji smo jih lahko spremljali le prek socialnih omrežij. Tajno glasovanje vseh članov, ki so včeraj prišli na Brdo, se je zavleklo pozno v noč.