Neuspešna prva prodaja zaseženega lesa

Na prvi javni dražbi zaplenjene hlodovine, za katero prevozniki niso mogli dokazati, da je legalno na trgu, ni bilo kupcev.

Objavljeno
07. januar 2014 19.33
Posodobljeno
07. januar 2014 20.00
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana – Prva javna dražba lesa, ki so ga inšpektorji zasegli prevoznikom brez predpisanih prevoznic oziroma prevozniki zanj niso mogli dokazati, da je bil zakonito pridobljen, ni bila uspešna. Nanjo v predpisanem roku ni prispela nobena ponudba, zato jo bodo v treh tednih ponovili.

Inšpektorat za kmetijstvo in okolje je z gozdarsko inšpekcijo v sodelovanju s Carinsko upravo RS (Curs) in policijo v zadnjih treh mesecih preteklega leta pri nadzoru vozil, ki so prevažala gozdno-lesne sortimente, zaradi ugotovljenih kršitev zakona o gozdovih (prevažanje lesa brez prevoznic oziroma nepojasnjenega izvora) zasegel 44 kubičnih metrov lesa.

»Večji sklop hlodovine iglavcev je bil zasežen novembra v Celju, zanj pa se je pri nadzoru pokazalo, da ni bil pridobljen skladno s predpisi. Les je bil posekan v zasebnem gozdu brez dovoljenja za odsek. Sicer pa so inšpektorji v zadnjem trimesečju leta v 51 akcijah opravili 146 nadzorov vozil, ki so prevažala les,« je povedal Andrej Drašler, pooblaščeni vodja inšpektorata za gozdarstvo.

V omenjenih inšpekcijskih nadzorih so izrekli tudi sedem opozoril in izdali tri odločbe o prekršku, s katerimi je bila izrečena globa trem fizičnim osebam (za skupaj 900 evrov) in hkrati opravljen odvzem gozdno-lesnih sortimentov. To so bili prvi zasegi lesa po uveljavitvi prevoznic septembra lani. Nadzore prometa z lesom bodo s podobno dinamiko kot v zadnjem trimesečju lani nadaljevali tudi letos, je zagotovil Drašler.

Na dražbi so prodajali 38 kubičnih metrov hlodovine iglavcev, ki je bila zasežena lastniku na Štajerskem, in 0,6 kubičnega metra kostanjevega kolja (tanek tehnični les kostanja, ki ga lahko uporabljajo za vinogradniške kole), ki je bil zasežen prevozniku na območju Tolmina. O njem kršitelj, kot je povedal prvi med inšpektorji, preprosto ni bil pripravljen povedati, kje in kako ga je sploh pridobil.

Izklicne cene na dražbi prodajane hlodovine smreke in rdečega bora so se odvisno od ocenjene kakovosti (po ceniku Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije) gibale med 25 in 65 evri za kubični meter. Povprečna cena lesa, med katerim je bilo tudi nekaj rdečega bora za celulozo, pa je bila 45 evrov za kubični meter, skupna izklicna vrednost na dražbi prodajanega lesa pa je bila 1762 evrov (brez davka na dodano vrednost).

Vodja dražbe Stojan Rovan iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije (SKZG) je povedal, da so dražili les po sklopih hlodovine (različna kakovost), in ne po posameznih hlodih. Tako bo tudi na ponovljeni dražbi, ki bo, tako kot prva, v prostorih inšpektorata na Parmovi 33 v Ljubljani. Na drugi dražbi bo, kot napovedujejo, izklicna cena odvzetih sortimentov znižana za ustrezen odstotek, vendar največ do polovice izklicne cene iz prve javne dražbe. Hlodovino iglavcev hranijo v skladišču Gozdnega gospodarstva Maribor v Limbušu, kostanjev kolj pa v skladišču Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin v Ajdovščini.

Z lansko spremembo zakona o gozdovih so bile uzakonjene obvezne prevoznice za les z namenom, da bi zagotovili sledljivost lesa iz gozda do kupca ter preprečili nezakonito sečnjo in z njo povezano trgovino. Tako naj bi zajezili razbohoteno sivo ekonomijo na področju gozdarstva, kjer se po ugotovitvah računskega sodišča kar 25 odstotkov poseka (milijon kubičnih metrov lesa) in prodaje lesa opravi na črno. V Nemčiji, denimo, je približno 15 odstotkov lesa posekanega v nasprotju s predpisi.