Avstrija uvaja status začasnega azilanta

Dunaj – Medtem ko vzhodnoevropske države še vedno nasprotujejo obveznim kvotam za sprejem beguncev, v Avstriji spet načrtujejo uvedbo statusa »začasnega azilanta«. Begunska »kriza« ima tudi notranjepolitične učinke, priljubljenost pa se povečuje desničarskim politikom.

V Avstrijo je konec prejšnjega tedna prišlo okoli 21.000 beguncev, večina od njih pa je bila namenjena naprej v Nemčijo. Po besedah Gerryja Foitika iz avstrijskega Rdečega križa v prihodnjih dnevih pričakujejo od pet do šest tisoč novih pribežnikov na dan.

Odnos do pribežnikov kroji javno mnenje

Avstrijska ministrica za notranje zadeve Johanna Mikl-Leikner je včeraj pozvala k spremembam v zakonodaji o priseljencih tako, da bi spet omogočila dodeljevanje statusa azilanta le za določen čas, kot je veljalo že na začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko je državo zajel val pribežnikov iz nekdanje Jugoslavije. Predlog ministrice iz ljudske stranke so podprli tudi koalicijski kolegi socialdemokrati, njihov član in šef vladnega kabineta Josef Ostermayer pa je v pogovoru za prvi program avstrijskega javnega radia izjavil, da bo novi sistem opozorilo prosilcem, da »vam bomo pomagali, dokler boste našo pomoč potrebovali, a to vam lahko tudi odtegnemo, če razlogi za vaš pobeg ne obstajajo več«.

Za predlog Mikl-Leinerjeve se je zavzel tudi socialdemokratski predsednik vlade Werner Faymann. Po njegovih besedah bo oblast prosilcem lahko podelila status azilanta samo za pet let, ti pa bodo po treh letih morali predložiti dokaze, da so razmere v njihovi domači državi še vedno nevzdržne. Če bo po petih letih v Siriji še vojna, je dodal kancler, bodo začasni azilanti iz te države dobili stalni status. Ko so ga vprašali za mnenje o tem, kako so se z begunsko krizo spopadli Hrvaška in Slovenija, je odvrnil, da ima Dunaj glede kvot z Zagrebom bližja stališča kakor z Ljubljano.

Opozicijski Zeleni so proti zaostrovanju pogojev. Zavzemajo se za več finančne pomoči sosedam Sirije in temeljito reformo azilnega sistema v EU. »Zdaj je evropska politika varovanje mej, ne pa varovanje življenj. To ni begunska kriza, ampak kriza odgovornosti in solidarnosti,« je povedala predsednica Zelenih Ewa Glawischnig. Zunanjega ministra Sebastiana Kurza iz ljudske stranke je pozvala, naj na Dunaju pripravi donatorsko konferenco agencij Združenih narodov za pomoč ljudem v stiski UNHCR in UNICEF, in ga obtožila, da je v letih 2013 in 2014 Avstrija za 2,5 milijona evrov zmanjšala prispevek za ti dve organizaciji.

Kakor kaže javnomnenjska raziskava dnevnika Standard, objavljena včeraj stališča predsednice Zelenih nimajo velike podpore ljudstva. Le osem odstotkov volivcev bi jo izbralo za predsednico vlade, kar četrtina pa bi glasovala za »zmagovalca« Heinza-Christiana Stracheja, voditelja svobodnjaške stranke. Prav odnos do pribežnikov je po mnjenju raziskovalcev »kriv«, da sedanji kancler Faymann še nikoli doslej ni imel tako majhne podpore med volivci.

Pri nadzoru dovoljeno nesmrtonosno orožje

Novo javnomnenjsko anketo so objavili tudi v Budimpešti. Pokazala je, da se je priljubljenost predsednika vlade Viktorja Orbána povečala. Junija ga je podpiralo 20 odstotkov Madžarov, septembra pa 24 odstotkov, za kar je po besedah raziskovalcev agencije Ipsos najverjetnejši razlog premierov oster odziv na begunsko krizo. »Ne trkajo na naša vrata, ampak bodo ta razbili na naših glavah,« je Orbán včeraj povedal v parlamentu med sprejemanjem zakona, ki vojski pri nadzoru beguncev dovoljuje uporabo »nesmrtonosnega« orožja, kakor so solzivec ali gumijasti naboji. Na Madžarsko se je čez konec prejšnjega tedna zateklo več kot 18.000 novih beguncev, po uradnih policijskih podatkih pa jih je od prvega januarja do včeraj v državo vstopilo že 224.233, od tega 201.687 čez srbsko mejo. Samo včeraj dopoldne jih je to mejo prestopilo kakih 950. Čeprav so pred kratkim sprejeli zakon, da je vsako nezakonito prestopanje te ograje kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen do treh let zapora, so ga do zdaj le redko uporabili. Po uradnih podatkih so v zadnjem tednu, odkar je zakon začel veljati, po njem obtožili le 158 ljudi.