»Pričakoval bi, da bo tokrat narejen načrt, ki bo privedel do privatizacije NLB.«

Ljubljana – Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je včeraj sprejela novo strategijo za Slovenijo v prihodnjem štiriletnem obdobju. V njej je jasno opredelila, da je pripravljena pomagati tudi pri stabilizaciji in sanaciji finančnega sektorja v Sloveniji, o čemer smo se pogovarjali z izvršnim direktorjem EBRD za Srednjo in Jugovzhodno Evropo Jean-Marcom Peterschmittom.

Gospod Peterschmitt, kako lahko EBRD pomaga Sloveniji na poti iz krize?

Slovenija se danes srečuje z veliko izzivi, kjer lahko pomaga EBRD. Prvo področje je bančni sektor. Država je pred kratkim dokapitalizirala banke, zdaj bo treba nadaljevati njihovo prestrukturiranje, v določenem delu bo treba bančni sektor privatizirati in verjetno tudi konsolidirati. Treba bo urediti tudi slaba posojila. Delno je to že bilo urejeno s prenosom slabih terjatev na DUTB, vendar imajo banke še vedno nekaj tovrstnih naložb v svojih bilancah. Pri privatizaciji bank se lahko EBRD vključi na različne načine; ali kot eden od soinvestitorjev pri prodaji bank strateškemu partnerju ali kot investitor v očiščenih bankah ali pri zagotavljanju dolgoročnega financiranja. EBRD se lahko aktivno vključi tudi pri drugih kanalih, skozi katere priteka denar v gospodarstvo, denimo pri lizinških in factoring podjetjih, pri zavarovalnicah itn. Drugo področje, ki nas zanima, so podjetja. Na eni strani so podjetja, ki imajo dober posel, vendar se ubadajo s težavami, ker so prezadolžena. Takšna podjetja je treba finančno prestrukturirati, jim zagotoviti nove vire kapitala ali jih prodati, če so v državni lasti. Skupaj z drugimi investitorji lahko EBRD v tovrstna podjetja pripelje svež kapital, bodisi dolžniški bodisi lastniški, a pod pogojem, da je sveži kapital namenjen poslovanju in rasti podjetja, ne pa reševanju upnikov ali obstoječih lastnikov, ki se želijo umakniti. Na drugi strani so podjetja, ki imajo dober posel in tudi sicer nimajo finančnih težav, potrebujejo pa denar za svojo širitev, a ga ne morejo dobiti pri domačih bankah. Pripravljeni smo pogledati tudi takšna podjetja. Tretja usmeritev je podpora trajnostni energiji z določenimi investicijami v učinkovito rabo energije tako v malih in velikih podjetjih kot v individualnih in skupnih stanovanjskih stavbah. Izmenjava izkušenj, dvojna zasteklitev, sodobni sistemi ogrevanja in podobno so načini varčevanja z energijo, ki lahko pomagajo gospodarstvu države. Z ustreznim vlaganjem lahko svojo učinkovitost povečajo tudi podjetja. Vse to vodi v povečano naložbeno dinamiko in ustvarja nova delovna mesta, kar je dobro za gospodarstvo.

V čem se vloga EBRD v Sloveniji spreminja z novo strategijo?

Razmere v Sloveniji danes in izzivi, ki so pred njo, niso enaki, kot so bili pred tremi ali petimi leti. Rad bi poudaril, da je EBRD v Sloveniji navzoča vsa leta, vsa leta je EBRD v Sloveniji izvajala svoje operacije, in ves čas so bile nekatere operacije, ki smo jih hoteli izvajati v Sloveniji, in za katere smo se zavzemali. Danes je partnerska stran precej bolj dovzetna, ker so se razmere v Sloveniji spremenile. Še pred kratkim so bile razmere drugačne, pa to ne velja le za Slovenijo. Kreditna politika bank na svetovni ravni je bila v letih pred krizo ohlapna, denar je bil lahko dosegljiv in v takšnem okolju EBRD ni mogla veliko prispevati. Prvič, vloga EBRD ni nadomeščati obstoječe zasebne komercialne posojilodajalce, in drugič, to, kar ponuja EBRD, je precej dražje in tudi precej bolj restriktivno.

EBRD se vrača v času, ko se pri nas napoveduje pospešena privatizacija podjetij, vlada se je zavezala tudi za prodajo dokapitaliziranih bank. Kako bi lahko pri tem svojo vlogo odigrala EBRD in kaj pričakujete od slovenske vlade?

Slovenska vlada je naredila veliko dobrih potez, zelo hitro je denimo določila 15 podjetij, ki jih hoče privatizirati, med njimi je tudi ena banka. Menim, da je to zelo dober korak, zdaj pa mora vlada nadaljevati svoj načrt in načrtovano prodajo tudi izpeljati. Za vlado bo zelo pomembno, da dokaže svojo kredibilnost in da je v resnici pripravljena izpeljati svoje načrte. V EBRD smo zainteresirani za sodelovanje. Pri bankah, ki so namenjene privatizaciji, na primer NKBM, je pomembno, da bo vlada uspešna pri privabljanju dobrih potencialnih kupcev s strateškim interesom v Sloveniji in v regiji ter z dobrimi izkušnjami pri prestrukturiranju in nadaljnjem razvoju banke. EBRD pri tem lahko sodeluje na tri načine; kot soinvestitor, kot manjšinski investitor ob strateškem kupcu ali z dolgoročnim financiranjem.

Po naših informacijah so se predstavniki vlade s predstavniki EBRD in tudi drugih mednarodnih finančnih institucij že pogovarjali ali vsaj »tipali teren« o morebitnem kapitalskem vstopu v NLB, lahko kaj več poveste o teh pogovorih?

Novo Ljubljansko banko poznamo zelo dobro. V preteklosti smo bili njen delničar, NLB je še vedno naš klient in dolgoročni partner. Z NLB in tudi s predstavniki vlade smo se ob različnih priložnostih pogovarjali o načrtih za prihodnost NLB in dobro je, da imamo od časa do časa pogovore o tem. Zelo pomembno je, da je vlada naredila nekatere korake pri sanaciji bank, tudi NLB. Zdaj se morajo banke prestrukturirati, urediti slaba posojila. Nekatere od dokapitaliziranih bank bodo verjetno tudi privatizirane. Slednje danes še ne velja za NLB, domnevam pa, da bo tudi NLB v eni od poznejših faz namenjena privatizaciji in brez dvoma bomo spremljali ta proces, tako kot pri drugih bankah in podjetjih.

EBRD je bila delničar NLB pred desetimi leti, kakšna so vaša pričakovanja danes?

Pred desetimi leti smo vlagali v NLB z namenom, da pomagamo banki na njeni proti k privatizaciji, s ciljem, da kasneje izstopimo iz NLB ali da ostanemo v njenem lastništvu kot eden od delničarjev v zasebni banki. To se ni zgodilo, vsaj ne v času, ko smo bili delničar banke. Neodvisno od tega, kaj bo storil EBRD v prihodnje, pričakoval bi, da bo tokrat narejen načrt, ki bo vodil k privatizaciji NLB.

Družba za upravljanje slabih terjatev bank se pripravlja na prodajo prenesenih terjatev bank in pripadajočih zavarovanj. Se tudi na tem področju odpirajo priložnosti za sodelovanje?

DUTB je pred velikimi izzivi, saj bo morala najti nove investitorje za premoženje, ki so ga in ga bodo nanjo prenesle banke. DUTB se mora najprej dokončno oblikovati in potem lahko pogledamo, kakšne so možnosti za investiranje v projektih, ki so pod okriljem DUTB. Morda bo v poznejši fazi celo sama DUTB potrebovala financiranje in pomoč pri upravljanju portfelja. Predstavljam si, da se bo nekoč pojavilo tudi to vprašanje.