Tiskane izdaje
Nobeden od članov japonske obalne straže ni bil kdove kako presenečen, ko so v nedeljo našli leseno ladjo, dolgo 12,5 metra, kako se ziblje na morskih valovih nedaleč od odtoka Honšuja. In nikogar ni pretreslo, ko se je izkazalo, da so njena posadka štiri razpadajoča človeška trupla.
V zadnjih dveh mesecih je najmanj dvanajst podobnih lesenih ladij nasedlo ob japonski obali ali so jih našli v njeni bližini, v vsaki pa so bila trupla. Skupaj 26 trupel. Nekatera so se že spremenila v okostja. Eno je bilo oblečeno v hlače in pulover, iz katerega je gledala lobanja. Dve sta bili brez glave. Na eni od ladij pa je bilo šest lobanj brez preostalih delov telesa. Kdo so ti ljudje? In od kod prihajajo te ladje z njihovimi duhovi?
Odgovor na prvo vprašanje poskušajo poiskati forenziki, ki analizirajo vzorce DNK mrtvih mornarjev. Vendar vse kaže, da so ladje severnokorejske, ker so pač označene s korejsko pisavo hangul. Na eni od treh ladij, ki so jih konec novembra našli v bližini mesta Vadžima na zahodni obali Japonske, je pisalo »Korejska ljudska armada«. Ob desetih razpadlih truplih pa so ležali ostanki raztrgane severnokorejske zastave.
Klic voditelja
So bile ladje na vohunski misiji? Malo verjetno. Vse te ladje so prestare in preslabo opremljene, da bi lahko za komer koli vohunile. So bili mrtvi mornarji begunci? Tudi to se ne zdi logično, saj Severni Korejci skoraj vedno bežijo v Južno Korejo, ki jim je vsekakor veliko bliže. Odgovor se najverjetneje skriva v znakih, ki kažejo, da so to ribiške ladje pod nadzorom severnokorejske vojske. Med drugim so zabeležili, da je vodja Kim Džong Un konec avgusta obiskal ribiško zbirno postajo, ki pripada 313. enoti Korejske ljudske armade, konec novembra pa še obrat za predelavo rib v vojaški enoti številka 549. Na obeh krajih je pohvalil »domoljubne družine« ribičev in njihovih žena, ki si celo v neustreznih razmerah po vseh svojih močeh prizadevajo, da bi se povečal ulov in tako izboljšala prehrana vojakov in civilistov.
»Priporočilo Kim Džong Una, da je treba povečati ribolov, je verjetno pripeljalo do tega, da je na morje odplulo veliko ladij, ki za to nalogo niso bile dovolj dobro opremljene,« je v intervjuju za japonsko televizijsko postajo NHK dejal Satoru Mijamoto z Univerze Seigakuin.
To njegovo pojasnilo potrjujejo tudi statistični podatki, iz katerih je razvidno, da Severna Koreja še vedno izvaža morske sadeže na Kitajsko, čeprav je Kim Džong Un osebno ukazal, da je treba ves ulov preusmeriti k domačim porabnikom. Večinoma izvažajo sipe, hobotnice, rakovice in rake, in čeprav kitajska carina od prejšnjega meseca ugotavlja, da se njihova količina zmanjšuje, v Severni Koreji še vedno dobivajo precejšen del deviz prav iz tega sektorja.
Že dolga leta na japonskih obalah nasedajo ladjice, o katerih domnevajo, da jih, potem ko jim odpovedo motorji ali se jim zgodi kakšna nesreča, sem prinese morski tok, poimenovan cušima. Leta 2011 so jih našli 57, leta 2013 celo 80, leta 2014 pa je ob japonski obali nasedlo 65 takšnih ladij. Posebno začudenje pa med pripadniki japonske obalne straže vzbuja to, da se je letošnjo jesen pojavilo toliko lesenih ladij s trupli. Forenziki upajo, da bodo z avtopsijo ugotovili, ali so bili vsi mornarji moški in koliko približno so bili stari, po vsem skupaj pa je mogoče sklepati, da jih je vse ujela nevihta ali se jim je pokvaril motor, tako da se niso mogli vrniti v svoja pristanišča, nato pa jih je v teh njihovih ladjah nosilo po morju, vse dokler niso pomrli zaradi lakote ali bolezni. Vsekakor je bolj verjetno, da so to ribiči, ki so tvegali odhod na odprto morje, da bi si tako zagotovili boljši ulov, kakor pa begunci, ki bi si hoteli pridobiti politično zatočišče na japonskih otokih.
Priprave na hudo zimo
Severna Koreja se – ne glede na to, kakšen bo ulov rib – pripravlja na hudo zimo, ki bo del njenega prebivalstva znova pahnila na rob lakote. Letne poplave so vplivale na posevke, tako da je bila žetev slaba. Za velik del prebivalcev bo v prihodnjih mesecih glavna hrana kimči (kislo zelje z mleto papriko in česnom). V Svetovnem programu hrane (WFP) ugotavljajo, da Severni Korejci zaužijejo 25 odstotkov manj proteinov in 30 odstotkov manj maščob od količine, ki jo strokovnjaki priporočajo za zdravo življenje. Okoli 80 odstotkov jih še vedno ne uživa ustrezno raznovrstnih živil. Pjongjang je resda vse bolj videti kot mesto, v katero se vrača blaginja, vendar se je treba zavedati, da živi v njem le desetina skupnega prebivalstva, ki šteje skoraj 25 milijonov ljudi.
Najstrašnejši del zgodbe o »ladjah duhov«, ki so nasedle na japonskih obalah, pa je to, da ljudi, katerih ostanke so našli v notranjosti teh ladij, nihče ne išče. Severna Koreja še ni komentirala japonske domneve, da so to njeni ribiči, in najbrž je bolj malo verjetno, da bo kdaj priznala, da so bile to v resnici njene vojaško-ribiške ladje.
Varnostni svet ZN bo svojo četrtkovo sejo posvetil človekovim pravicam v Severni Koreji, v razpravi pa se bodo spet osredotočili na taborišča, v katerih je zaprtih več sto političnih grešnikov. V katero kategorijo ljudi brez človekovih pravic spadajo ribiči brez imen, spremenjeni v okostnjake? Na to vprašanje ne bo nihče poskušal odgovoriti, vse dokler bo Kim Džong Un spodbujal pogumno plovbo po nevarnem morju v imenu bogatejše prehrane vseh preostalih prebivalcev te dežele. On se je očitno že dobro najedel.
