Sosedje se oborožujejo, mi gledamo

Srbija in Hrvaška se zalagata z orožjem, analitiki dogajanje spremljajo z dvignjenimi obrvmi, Slovenija pa živi, kot da bo sto let mir.

Objavljeno
02. februar 2017 19.52
Novica Mihajlović
Novica Mihajlović

Ljubljana – ZDA in Rusija oborožujejo vsaka svojo zaveznico, Hrvaško oziroma Srbijo. Hrvaška ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka, Srbija pa podaljšuje prostovoljno služenje s treh mesecev na šest. Sloveniji po sedanjem tempu popolnjevanja vojske do leta 2018 ne bo uspelo doseči načrtovanih 10.000 vojakov. Zakon o vojaški dolžnosti sicer omogoča ponovno uvedbo naborništva, a to brez celostne obravnave in dodatnih sredstev ni izvedljivo.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je včeraj med obiskom v Bosni in Hercegovini povedal, da je zavezništvo okrepilo nadzor nad dejavnostmi ruskih obveščevalcev v regiji, podrobno pa spremljajo tudi, kaj se dogaja s stotinami povratnikov z bojišč v Siriji. Dotaknil se je tudi varnostnega položaja v regiji in zagotovil, da bo zavezništvo naredilo vse za umiritev napetosti.

Dogajanja na območju nekdanje Jugoslavije, kjer se po prejšnjih krvavih konfliktih vonj po smodniku niti še ni dobro razkadil, vzbujajo skrb. Slab gospodarski položaj, zaostrena politična govorica, ki temelji na nacionalizmih, je po vzponu Donalda Trumpa na oblast prešla z območja ekscesa v normo. Vohunske igrice, afera s srbskimi čokoladicami na Hrvaškem in provokacija s srbskim vlakom, ki ni nikoli prispel na Kosovo. Vse to, podkrepljeno z dejstvom, da Srbija in Hrvaška polnita svoje arzenale, zunanjim opazovalcem daje podlago za najbolj črne napovedi regiji.

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Je to oboroževalna tekma ali ni?

Prejšnji teden je britanski Independent objavil kolumno nekdanjega britanskega ministra, pristojnega za Balkan, Denisa MacShaneja, v kateri svari, da bi morebitna Trumpova odločitev za umik vojske s Kosova lahko sprožila nov oborožen konflikt na Balkanu. Da so razmere na Zahodnem Balkanu zrele za novo vojno, svarijo tudi drugi analitiki.

»Zahodni Balkan je bil zmeraj rizično območje, kar zadeva obstoj celovitosti določenih držav in konfliktno reševanje sporov. S tega vidika je nakup orožja v teh državah seveda zmeraj občutljiva tema,« pravi predstojnik katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Iztok Prezelj. Vendar svari pred pretirano paniko, saj vsaka država želi posodobiti svojo oborožitev, zato sam sedanjega dogajanja niti ne vidi kot oboroževalno tekmo. Srbija in Hrvaška v letošnjih proračunih namenjata vsaka več kot pol milijarde evrov za vojsko. Koliko orožja sta lani in bosta letos in prihodnje leto ti državi kupili oziroma dobili od donatorjev, prikazuje infografika.

V trenutnem kontekstu naraščanja nacionalizmov po vsej Evropi in ob sočasnem zaostrovanju retorike politikov v regiji oboroževanje upravičeno vzbuja skrb, se strinja Prezelj. »Skrbi me, da medijsko odmevno poročanje o nakupih orožja zakriva najhujša žarišča prihodnjih težav. Največji problem Balkana nista Srbija in Hrvaška, ampak Bosna in Kosovo,« poudarja sogovornik.

V Sloveniji ima maslo še vedno prednost pred topovi

Koliko vojakov ima trenutno na voljo Slovenija in kako se vojska popolnjuje, smo preverili na ministrstvu za obrambo. Slovenska vojska šteje 7809 pripadnikov, od tega 6919 pripadnikov stalne sestave in 890 pripadnikov pogodbene rezerve. Lani je kadrovski načrt Slovenske vojske predvideval napotitev 70 vojakov in vojakinj prostovoljcev na trimesečno prostovoljno služenje vojaškega roka, napotenih je bilo 77.

Da dogajanje v sosednjih državah ni povsem obšlo dogajanja v naši vojski, kaže dejstvo, da je vlada 26. januarja sprejela odločitev o povišanju denarne nagrade vojakom prostovoljcem, ki uspešno opravijo trimesečno usposabljanje. Namesto dosedanjih tisoč evrov bo vsak vojak po končanem služenju dobil 1400 evrov. Po novem vojska tudi ne omejuje več števila vojakov prostovoljcev – trimesečnega usposabljanja se lahko udeleži vsak, ki izpolnjuje pogoje.

Na vprašanje, ali je hrvaška odločitev za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka oživila podobne zamisli tudi pri nas, so na obrambnem ministrstvu poudarili, da lahko na predlog vlade v primeru povečane nevarnosti za državo ali v neposredni vojni nevarnosti državni zbor ponovno uvede obvezno služenje vojaškega roka, ki bi trajalo tri mesece. Sicer pa resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja do leta 2025 predvideva, da bo Slovenska vojska imela do 10.000 pripadnikov s ciljnim razmerjem med pripadniki stalne sestave in pripadniki pogodbene rezerve 4 : 1 najkasneje do leta 2018. Po dosedanjem tempu popolnjevanja vojske si je težko predstavljati, da bo ta cilj dosežen. A na ministrstvu poudarjajo, da je obramba države po ustavi dolžnost državljanov Slovenije. »Zakon o vojaški dolžnosti omogoča ponovno uvedbo izvajanja vojaške dolžnosti v celoti,« pravijo na ministrstvu, a je tako potezo treba celostno obravnavati in brez širšega konsenza ne bo mogoča.

Infografika: Delo

Ne vojne, korupcije in kriminala se bojmo

Kosovar Haki Abazi je direktor ameriškega Rockefeller Brothers Funda (RBF) s sedežem v New Yorku, ki je pristojen za območje Balkana in vsaj sedem mesecev na leto živi in dela na območju nekdanje Jugoslavije. RBF na Zahodnem Balkanu pomaga pri razvoju nevladnih organizacij in trajnostnega gospodarstva. Ali imajo tisti, ki regiji napovedujejo vojno, prav? »Zdaj je pravi trenutek, da bi lahko imeli prav v predvidevanju, da se ta naš tovor, ki ga z muko rinemo na hrib, lahko zakotali na to ali na ono stran. Predstavljajte si mirovna prizadevanja v regiji kot človeka, ki rine ogromno skalo na vrh hriba in mu tik pod vrhom začne zmanjkovati moči. Če se še malo potrudi, jo bo prikotalil na vrh, če mu zdaj zmanjka moči, se bo skala zakotalila po hribu in uničila vse pod seboj.«

V primerjavi z drugimi kriznimi žarišči imajo balkanske države jasno vizijo; kljub številnim težavam Unije in zavezništva se še vedno vidijo v vlogi članic EU oziroma Nata. Bolj ko se ta vizija izmika, več je prostora za dogajanje z nepredvidljivimi posledicami, meni sogovornik. Kdo ali kaj torej najbolj ogroža Balkan? »Korupcija in kriminal. To sta največji nevarnosti za vse države v regiji. Vodita v rušenje gospodarstva, omogočata trgovino z ljudmi, jemljeta moč ljudem in najbolj propulzivne silita v odhod v tujino ter lahko pripeljeta tudi do vojne.«