Delova osebnost leta 2022: Marjan Pipenbaher
Nekdanja rafinerija sladkorja, bolj znana kot Cukrarna, ki je pred dobrim stoletjem dajala zavetje literatom slovenske moderne, pred slabima dvema letoma pa postala veličastna ljubljanska galerija, je bila prizorišče Delove tradicionalne prireditve na začetku leta. Prestižni naslov Delova osebnost leta je tokrat pripadel Marjanu Pipenbaherju, enemu najbolj priznanih evropskih graditeljev in projektantov mostov: od mostov za pešce do orjakov, med njimi tudi največjega slovenskega viadukta Črni Kal in hrvaškega Pelješkega mosta, po katerem so prvi avtomobili zapeljali julija lani. Seveda tudi slovenski.
Posnetek gala dogodka:
»Mostovi so vedno povezovali ljudi. So lepe zgodbe. Postavljeni so vedno tam, kjer so najbolj potrebni. V njih nikdar ni nič zla. Posebno draga sta mi mostova v Pelješcu in Črnem Kalu. Mostovi so strukture, ki dolgo ostajajo v prostoru. Nisem ravnal kot inženir, ampak sem se na začetku vedno prepustil intuiciji, ki pa ji seveda sledijo računi in načrti. Celoten proces ponavadi traja sedem do deset let,« je v govoru med drugim povedal Marjan Pipenbaher, ki je prejel kipec steklarne Rogaška.
Kraljevska disciplina
»Gradnja mostov je kraljevska disciplina gradbeništva. Vse inovativne ideje so graditelji vedno razvili pri gradnji mostov. Slovensko inženirsko znanje ne sledi svetovnemu, ampak postavlja trende, ponuja rešitve za najkompleksnejše probleme,« je uredništvo zapisalo v utemeljitvi nagrade. In tudi to: da Pipenbaher ne spi na lovorikah, predava in prenaša znanje na mlajše, trenutno pa na gradbišču drugega tira izvajajo dva njegova projekta: 416 metrov dolg viadukt Gabrovica in 630-metrski viadukt Vinjan.
Pipenbaher je bil eden od desetih nominirancev, ki jih je decembra izbralo uredništvo, za zmagovalca pa so šteli tudi glasovi bralcev. Kot častni govorec je na prireditvi nastopil lanski lavreat Aleksander Čeferin, ki mu je Delov naslov pripadel za leto 2021. V zbranem občinstvu so bili poleg nominirancev tudi ljubljanski župan Zoran Janković, direktor Dela Stojan Petrič, podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec, ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za finance Klemen Boštjančič, minister za gospodarstvo Matjaž Han, Petrolova direktorica Nada Drobne Popovič, odvetnik Peter Čeferin, nekdanji predsednik Milan Kučan s soprogo Štefko, Delova osebnost leta 2020 Mario Fafangel, podjetnik Janez Škrabecin številni drugi.
»Leto 2022 je na žalost prineslo tudi nekaj, za kar smo vsi srčno upali in verjeli, da se vsaj v Evropi ne more več ponoviti - vojno. Njene posledice čutimo in jih bomo čutili še dolgo, ne glede na njen izid,« je dogajanje v lanskem letu povzel Aleksander Čeferin. Med drugim je še poudaril, »da si naziv osebnost leta pravzaprav zasluži vsak, ki se ni pustil ukloniti, ki je kljuboval vsem pritiskom in vztrajal na svoji poti. Letošnji nabor nominirancev ponovno dokazuje, kaj Slovenci iščemo in cenimo. Posameznike, ki so pripravljeni dobrobit ostalih postaviti pred lastno korist, tudi za ceno lastnega ugodja. Tiste, ki imajo glas in jih ni strah, da ga uporabijo za opozarjanje na krivice in nepravilnosti v naši družbi.«
Deseterica nominirancev za osebnost leta
- Vodji dnevne in nočne izmene na gorečem Krasu Simon Vendramin in Stanko Močnik
- Inštitut 8. marec, ki je lani aktiviral mlade v zvezi z družbenimi problemi
- Ivo Boscarol, ki je prodal podjetje in milijone poklonil svoji občini
- Maruša Bradač, astrofizičarka, ki sodeluje pri največjem vesoljskem teleskopu Webb
- Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec, ki ozavešča facebook planince
- Živa Ploj Peršuh in Tomo Peršuh, ki sta iz Ukrajine v Slovenijo evakuirala mlade glasbenike
- Marjan Pipenbaher, gradbeni inženir, ki je projektiral Pelješki most
- Urša Bogataj, prva Slovenka z naslovom olimpijske prvakinje v smučarskih skokih
- Robert Golob, politik, ki je zaznamoval Slovenijo v lanskem letu
- Nataša Pirc Musar, prva predsednica Slovenije.
Iz množine do vsebine
Direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša je v svojem govoru omenila, da so napovedi, da bo nekoč časopis na papirju luksuz, že tu. »Delo bo še izhajalo na papirju, dokler bo imelo bralce, ki cenijo vrednote kakovosti, profesionalnosti in verodostojnosti ter bodo za to pripravljeni tudi plačati,« je poudarila in dodala, da bo Delo tudi v prihodnosti prepoznavalo izjemne osebnosti – njihove presežke, pokončno držo in prebojno naravnanost, s katerimi bodo premikali meje in ustvarjali spremembe na bolje.
Prireditev je vodil Sašo Kranjc, večer je prepletala tango glasba, podelili so novinarske nagrade in nagrada za najboljšo fotografijo, slišali pa smo tudi skladbo Prva vrsta, za katero je glasbo in besedilo napisal Hamo in je, priložnosti primerno, povedala veliko o tem, kdo je osebnost: Stopiš ven iz te sredine. Stopiš sam korak naprej. Iz množine do vsebine ...
Satira Borisa Šuligoja za vse nominirance
Če ima lahko Barack Obama Nobelovo nagrado za mir, potem smo tudi mi osebnost leta. Kolegica se je oni dan namrdnila, češ, od kdaj pa so predsedniki držav, bog ne daj vlad, osebnosti? Ko smo jo hoteli predlagati za stalno članstvo v moralni policiji, smo se spomnili Obame, ki je dobil »nobel« nagrado za mir, še preden je okrepil napade na Afganistan, Pakistan, Jemen ... Še sreča, da je dobil nagrado za sodelovanje med narodi in za mir. Kaj bi šele bilo, če je ne bi.
Obama je dobil nagrado po osmih mesecih predsedovanja. Bo Slovenija prehitela Ameriko? Če bo Delova osebnost postala Nataša, bo tudi to sicer povsem »nobel prajz«, pa ne za mir, ampak za »fer fajt« z Anžetom. Ker je v slovenskem svetu tako malo »fer fajtov«, je upravičeno kandidatka, še preden zaviha rokave.
Avtor tega nepristranskega zapisa pristransko drži pesti in fige hkrati za Marušo Bradač, ker je novopečena Izolanka. Če astrofizičarka, ki si je s super daljnogledom ogledala vse parcele na Marsu, Plutonu in Saturnu, ugotovi, kako je v Izoli boljše kot v Kaliforniji, potem ji lahko verjamemo. V mesto kartografa Pietra Coppa, ki je narisal Ameriko skoraj istočasno, kot jo je odkril Kolumb, je prišla povedat, da astronomija presega meje ene države.
Ljubitelji mostov in povezovanj bi za razliko od namrdnjenih kritikastrov najraje dali nagrado še Marjanu Pipenbaherju, ki je zasnoval najdaljši cestni viadukt v državi, zdaj gradi dva železniška, mimogrede je s Kitajci skupaj zlepil še preščipnjeno Hrvaško in v morsko dno zabil najdaljše pilote na svetu.
Imamo pa še en lep šopek kandidatk in kandidatov. Urša Bogataj je na primer prigarala olimpijsko zlato. Ampak če so jo že pri 14 letih okoli prinesli, da je še mlada in bo že še prišla na vrsto za tekme in drage kovine, jo lahko tudi tokrat vržemo na finto z obljubo, da bo osebnost njena po naslednji olimpijadi.
Če bi počakali pri Boscarolu, bi morda iztisnili še kak milijonček iz njegove radodarne ajdovske duše. Vzame šest in jih vrne 30. Milijonov, namreč. Ta leteči optimist poziva ljudi, naj bo vsak toliko družbeno odgovoren, kolikor zmore.
Predsednici Nataši resno konkurira 13 deklet iz 8. marca (da o dveh fantih, psu in Petru Meršetu ne govorimo). Nika je sicer pristala pri Baracku, a nam še zmeraj manjka kontrašpijonsko poročilo o tem, kdo je koga več naučil. Nika Baracka ali Obama Kovačevo.
Med nominiranci je tudi skupina kandidatov, ki jim nagrade čisto po slovensko ne privoščimo, saj že brez nje uživajo do onemoglosti, in to v skrbi za druge. Gorski reševalec Matjaž Šerkezi rešuje ljudi, odvisne od izzivanja usode v hribih. Doma pa ima že tri osebnosti, ki jim pravi šerkozavri.
Živa Ploj Peršuh in Tomo Peršuh sta živ dokaz, da kultura vedno premaga vojno, pa čeprav gre za vojno Vladimirja Vladimiroviča Groznega.
Gasilca Simon Vendramin in Stanko Močnik pa sta poletni dopust, 15 vročih poletnih dni in noči, preživela na Krasu. V resničnostnem šovu Apokalipsa zdaj sta komandirala vojski gasilcev in drugih borcev ...
Nismo pozabili Goloba, če je kdo upal. Obrnil je slovensko barko, na trenutke celo preveč, zato na tej galeji res potrebuje neoporečno orientirane varnostnike. Njega bi bilo morda smiselno nagraditi. Ker bi potem končno predlagal zakon, po katerem bo predsednike vlad dovoljeno razglašati za osebnosti šele ob koncu mandata. To bi bil majhen korak za Slovenijo, a velik za Nobelovo nagrado za mir.
