Ana Lukner: Glavo pokonci, Slovenija!

Anina zvezdica končuje svojo sedmo akcijo, njena ustanoviteljica pa za leto 2014 napoveduje številne novosti.

tor, 31.12.2013, 15:00
Mene dvigujejo moja moč, vizija, cilji, ki jih imam. Vedno rečem, da je to šele začetek.

Ljubljana – »Vem, kaj je moje poslanstvo, v vseh stvareh, ki jih v življenju počnem, uživam. Sem poslovna ženska, Anina zvezdica je moj najbolje porabljeni prosti čas,« je lani dejala Ana Lukner, ko je prejela priznanje Delova osebnost leta. In kje je skoraj leto dni pozneje?

Srečamo jo v skladišču, kjer ima fundacija Anina zvezdica svojo »pisarno«. Hrana, hrana, hrana z daljšim rokom uporabe. Paketi, škatle, prostovoljci, ki so na nogah že od 15. novembra. Anina zvezdica končuje svojo božično akcijo in številke bodo presegle pričakovanja. »Gre za vsaj 120 ton hrane. Lani smo pri božični akciji zbrali 74 ton, s 4364 paketi smo obdarili 2100 družin.« Leto 2013 je bilo za Zvezdico zelo dolgo. Na spomladanski akciji so zbrali 63 ton hrane, Eurobasket v navezi s košarko je dal 40 ton, jeseni je Luknerjeva iz Kalifornije pripeljala 115 invalidskih vozičkov, ki so jih razdelili posameznikom iz vse Slovenije. A Luknerjeva je kritična do Slovenije in Slovencev. »Smo perspektiven narod s super potenciali, a osnovne stvari nam ne funkcionirajo. Nimamo dobrih temeljev.« Po njenem bi morali prečesati bazo socialnih pomoči. »Če hočeš biti uspešen, moraš iti v temelje in potem šele gradiš naprej.« O tem, kdo jo bo nasledil, pa: »Zdaj očitno zmagujejo človeškost, sočutje, toplina, nekaj iskrenega. Da si, kdor si. Pristen.«

Ustanoviteljica fundacije Ana Lukner, Delova osebnost leta 2012, se ne ustavlja in za leto 2014 napoveduje: Presenečeni boste!

Je Zvezdica še vedno vaš prosti čas?

Še vedno. Poleg Anine zvezdice imam dve marketinško usmerjeni podjetji, sem inspiracijska predavateljica, vse to pa počnem pri nas, v Evropi in Ameriki. S tem se preživljam, moj cilj je predvsem tujina, kar mi počasi uspeva. Anina zvezdica je moj prosti čas in prosti čas 50 prostovoljcev po vsej Sloveniji. Smo edina organizacija, ki ima hrano, in edini, kamor ne morete nakazati niti evra. Vse se da, če imaš srce, voljo, brezpogojno ljubezen in nimaš nobenih skritih motivov. Od 15. novembra smo na nogah, čez dan v službi, potem pa v našem skladišču do desetih zvečer. Vsi. Ekipa je res fenomenalna.

Pred letom dni ste postali Delova osebnost, jeseni vas je odlikoval predsednik republike, medtem ste postali »fatalka« po izboru bralk revije Eva. Kaj so prinesla ta priznanja?

Dodatno prepoznavnost, pohvalo ... Hvaležna sem Slovencem, da so glasovali zame, ni pa to nekaj, kar bi me dvigovalo, kjer bi se napajal moj ego. Mene dvigujejo moja moč, vizija, cilji, ki jih imam. Vedno rečem, da je to šele začetek. Vse je mogoče, gre za spremembe v glavah ljudi, združevanje. Zame je cilj ves svet in jaz grem ven z vsem, kar počnem. Že za leto 2014 lahko rečem, da bo ogromno novosti, pri katerih boste presenečeni. Novi modeli dobrodelnosti, poslovnega delovanja, inspiracijska predavanja ... Vse je povezano, drugo brez drugega ne gre, ker sem tudi jaz ena sama.

Sliši se preprosto, kot da se vam vrata na široko odpirajo!

Vse se dogaja spontano, absolutno pa za vsem tem, kar počnem, stoji ogromno brezpogojnega dela, predanosti in ljubezni. Kjer Zvezdico začutijo, tam vrata tudi odpirajo. A hkrati čutim, da sem postala moteči faktor. Morda zato, ker smo neodvisni in povemo na glas tisto, kar mislimo. Po vsem, kar sem naredila in izkusila, kar sem se naučila pri nas in v tujini, imam pravico reči kaj o svoji državi.

In kaj mislite?

Da smo na tleh. Smo perspektiven narod s super potenciali, a osnovne stvari nam ne funkcionirajo. Nimamo dobrih temeljev. Ljubim svojo domovino, a si mislim, da smo premalo nacionalni in neučinkoviti. Mnogi hodijo v službo, ne pa delat. Ko je treba kaj narediti, se žrtvovati, se ustavimo. Ljudje mislijo, da jim marsikaj kar pripada. Kot mlada podjetnica vidim problem Slovenije tudi z druge plati. Vidim visoke dajatve, kar naprej neke težave, ki jih podjetniku postavljajo birokracija, zakoni ... Če primerjam izkušnje iz tujine, se ne čudim, da gre toliko ljudi ven. Tudi jaz svoje življenje delim na pol. Verjamem, da se bomo spremenili, a potrebujemo par posameznikov, da stvari vzamejo v roke. Vzamemo! In še nekaj! Moralnih vrednot nam primanjkuje. Združimo se že enkrat, pozabimo, kar je bilo, in pojdimo naprej! Pri Anini zvezdici nam je to uspelo, zdi se mi, da pomaga vsa Slovenija ... In zakaj? Ker so ljudje začutili našo pristnost, transparentnost, pozitivno energijo in hočejo biti del tega. Tudi drugi bi lahko naredili tako.

Celotna družba.

Sami sebi smo ovira. Kot dvomilijonski narod bi morali imeti super državo, ki bi super živela, ne pa da imamo 774.000 ljudi, ki prosijo za pomoč. To je problem. Če bi se povezali, imeli zdravo mreženje tako kot mi v manjših poslovnih krogih, bi bilo veliko lepše.

Leto 2014 bo za Slovenijo menda še slabše.

Januarja bo minilo štiri leta, odkar sem začela, to je naša sedma akcija in vsakokrat je slabše. Elektronska pošta, pisma, klici, ljudje, ki nimajo nič. V enem dnevu si družina z dvema otrokoma razdeli jogurt in žemljo. Revščina je velika, je pa tudi res, da je socialna pomoč nepošteno razdeljena. Kar nekaj družin jo ima, pa si je ne zasluži. In nasprotno. Mislim, da bi se morala baza pomoči na novo prečesati, ampak to seveda pomeni veliko dela. Če hočeš biti uspešen, moraš iti v temelje, detajle in potem šele gradiš naprej. Ko smo se osamosvojili, smo vse polišpali, navzven je izgledalo lepo, prišla je konjunktura in je bilo še lepše, zdaj, ko smo padli, je katastrofa. Temelji pa nam manjkajo povsod, ne samo pri sociali, zato je tako družbo težko nadgrajevati. Tudi pri Anini zvezdici bi lahko šli po lahki poti, povezali bi se le s centri za socialno delo in jim predali hrano. Ampak naredili smo svojo bazo družin, sodelujemo z medicinskimi sestrami, Zvezo prijateljev mladine, Belim obročem, varnimi hišami, raznimi domovi SOS, našli smo svoj način in prave naslove. Seveda je to zahtevalo veliko potrpljenja in časa. Zelo sem ponosna tudi na sodelovanje s šolami. Ker tam ne gre samo za zbiranje, temveč vzgojo.

Kako si boste zapomnili leto 2013?

Kot posebno leto tako v poslovnem življenju kot pri Anini zvezdici. Vse tri dobrodelne akcije so prinesle veliko dobre volje, še zlasti sem ponosna na 115 invalidskih vozičkov, ki sem jih pripeljala iz Amerike.

Kako se je to zgodilo?

V Rotary klubu v San Joséju, s katerim sem povezana že od 19. leta, ko sem šla tja študirat, sem predavala o inspiraciji in povedala, s čim se ukvarjam. Vsi so bili zelo navdušeni. Milijarder in filantrop Ken Behring, član tega kluba in lastnik fundacije, ki je po vsem svetu razdelila že milijon vozičkov, mi je ponudil svojo pomoč. Najprej sem seveda vprašala, ali mi v Sloveniji to sploh potrebujemo. Presenečena sem izvedela, koliko ljudi pri nas je nemobilnih. 23 jih je dobila Soča, preostale Zveza paraplegikov. Američani so bili tukaj en teden, pogledali so si Slovenijo in rekli, da je super, a so me tudi vprašali, zakaj so vsi tako zamorjeni. Cheer up, Slovenia!, so rekli. Glavo pokonci! Ko je najhuje, je treba stopiti skupaj, biti pozitivni.

Kritični ste do Slovencev.

Da. Ljudje pri nas so žal obremenjeni s številnimi predsodki in eden od njih je tudi revščina. Kot narod nismo sproščeni in tega se vsakokrat znova učim od Američanov. Odprti so, pozitivni. Nihče te tam ne gleda, ne obsoja, ne ocenjuje. Če je komu tvoja zgodba všeč, te povabi, podpre, ti je vedno na voljo. Kar rečejo, to naredijo. To je moja izkušnja in zato se tam tako dobro počutim in si vlijem nove energije.

Razvili in patentirali ste tudi svojo miselnost.

Brezpogojno verjamem v dobro in v Slovence, zato tudi vse to počnem, ker si jih želim prebuditi. Zato sem tudi razvila miselnost, ki je tlela v meni kar nekaj let, čutila sem jo, vendar je nisem znala ubesediti. Potem je nastala TruHoMa (True and Honest Mankind), ki predstavlja iskrenega in pristnega človeka. Taki smo vsi v svoji biti. To si želim ponovno prebuditi v ljudeh. TruHoMa je pri meni uporabljena pri poslu, pri Zvezdici in seveda na inspiracijskih predavanjih, kjer ljudje kar oživijo.

Kaj v teh dneh zaželite ljudem in sebi?

Želim si ustvarjati naprej, slediti ciljem v Sloveniji in po svetu. Za Slovence si želim, da bi se prebudili in postali učinkovita država, ki spodbuja mlade, ustvarja delovna mesta. Da postanemo pravna in socialna država, ker to zdaj nismo.

In tista velika skrivnost?

Leto 2014 sem poimenovala proces trajnostne dobrodelnosti. Razvijam ogromno novosti na vseh področjih. Že januarja boste videli nekaj posebnega v središču Ljubljane! Skrivnost je moja močna vizija, vse je mogoče in to je šele začetek. Čutim in vem, da bom pozitivno vplivala na ta svet.

Koga so po vašem mnenju letos izbrali bralci za Delovo osebnost leta?

Glede na mojo izkušnjo zdaj očitno zmagujejo človeškost, sočutje, notranja toplina, nekaj iskrenega. Da si, kdor si. Pristen. Človek TruHoMa. Upam, da bo zmagal nekdo, ki s srcem počne, kar počne, in s tem vpliva tudi na življenje drugih.

Prijavi sovražni govor