Delovi bralci izbrali Borisa Pahorja

Ljubljana - "Ta moja skepsa je prejela kar hitro svojo potrditev," je nadaljeval Boris Pahor: "Zadostovalo je besedilo nekega intervjuja, da sem postal samovšečnik, ki je kriv Kocbekove bolezni. Ob drugem intervjuju sem zaradi svojega mnenja o izvolitvi župana Pirana postal nacionalist, rasist, nedemokrat, zgrešen interpret sožitja. Edini tolažilni dodatek je, da so vse namere interpretacije mojih izjav nastale pri nekdanjih zagovornikih prednostne vloge internacionalizma pri reševanju etičnih in narodnih vprašanj."

"Dovolite mi, da izrabim priložnost, da tudi danes tukaj poudarim, kako je komunistično vodstvo narodno, identitetno zavest, to celo pri manjšinskima skupnostima v Italiji in Avstriji, zagovarjalo in podpiralo internacionalno stališče, kar je pomenilo slabitev enotnosti v protiasimilacijskem odporu. Isto politiko je oblast uveljavljala tudi pri manjšinskem vprašanju na svojem ozemlju, kamor v specifičnem primeru spada tudi Piran, kjer pa naj bi se, kakor se je ob obstoju slovenske države, naravno okrepila slovenska zavest. Vendar je to še zmeraj močan nekdanji koncept. In to je to, kar sem odklonil. Namesto, da bi se slovenska večina odločila za slovensko osebo ali avtohtonega italijanskega manjšinca, je izbrala sicer vsega spoštovanja vrednega priseljenca, ki pa ni doživel zgodovinsko-političnega razvoja kraja. Gre za odločitev, ki je demokratična, a po moje kaže na pomanjkanje identitetne zavesti. Dobro, lahko mi seveda kdo očita, da se motim, ne pa da odklanjam dr. Bossmana, ker je temne polti, ko pa sem izrecno poudaril, da barva polti ne prihaja v poštev. Vprašanje bi ostajalo isto, tudi če bi bil na primer Flamec," je v govoru še poudaril zamejski pisatelj.

97-letni Pahor je prejel dve najvišji tuji državni odlikovanji: avstrijsko in francosko. V Italiji je izdal več novih knjig, pet pa v nemščini ter še v angleščini, francoščini, španščini, slovenščini. V javnosti se je največ pojavil kot neimenovan za častnega občana Trsta in Ljubljane, kot posebni gost Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige, med javnimi nastopi pa je najbolj odmevala njegova zahteva po spremembi slovenske državne himne ter javni protest proti arbitražnemu sporazumu glede meje v Piranskem zalivu s Hrvaško. Imel je največ javnih nastopov, v katerih je opozarjal na nenehno nevarnost fašizma, na slab položaj slovenske skupnosti v Italiji in na slab odnos matične Slovenije do zamejstva.



Potem ko smo v uredništvu na začetku decembra izbrali deset finalistov, ki so nas s svojim delom in zgledom lani navdušili in nas potegnili za sabo, nekateri so nam bili vzor, drugi so nas ganili ali pa nam dali veliko misliti, so zadnjo besedo pri izbiri Delove osebnosti tudi tokrat imeli bralci - v posebni javnomnenjski anketi. Na prvo mesto (objavljamo tabelo z rezultati) se je s 23,3 odstotki prepričljivo prebil Boris Pahor, ki je za skoraj sedem odstotkov prehitel drugouvrščenega Iva Boscarola, lastnika Pipistrela, najbolj inovativnega podjetja v Evropi, ki je prejel 16,6 odstotkov glasov. Na tretje mesto sta se z 12,1 odstotki uvrstila Petra Matos in Aleš Pevc iz društva Ekologi brez meja, ki je v enem dnevu očistilo Slovenijo. Sledijo prof. dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki je svoje študente popeljal do zmage na tekmovanju v sintezni biologiji v Cambridgeu (ZDA), boskar Dejan Zavec, ljubljenec ljudskih src, Neira Mikič, ki opozarja na sistem rejništva kot sivo liso v naši družbi, Matjaž Kek, nogometni selektor, s svojo ekipo je segel po zvezdah, o katerih smo nekoč le sanjali, prof. dr. Renata Salecl, ki naši družbi nastavlja zrcalo o neprijetnih resnicah, Japec in Jernej Jakopin, soustanovitelja Seawaya, ki je danes največje razvojno navtično podjetje na svetu ter Uroš Macerl, najglasnejši zasavski borec za zdravo okolje.

Delove osebnosti leta zadnjih pet let:
2009: mag. Erik Brecelj
2008: Primož Kozmus
2007: prof. dr. Borut Geršak
2006 (štiri nagrade): Zoran Janković, Zofija Mazej Kukovič, Petra Majdič in Boris A. Novak
2005: Igor Akrapovič

Uredništvo Dela je izbralo deset nominirancev za Delovo osebnost leta 2010, ki so v temu letu pomembno zaznamovali slovenski prostor. Delovo osebnost leta pa so nato izbrali bralci, med katerimi je Delo Stik opravil anketo. Anketiranje je potekalo na reprezentativnem vzorcu 706 naročnikov Dela, in sicer 16., 17. in 20. decembra 2010. Nekatera odstopanja v sociodemografski sestavi anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije so korigirali s kombiniranimi utežmi.

Objavljamo govor Borisa Pahorja ob razglasitvi Delove osebnosti leta 2010