Nujna je strategija razvoja kadrov
»Pridobil boš poklic, ki bo vedno aktualen. Pridobil boš širok spekter znanja, ki ti zagotavlja lepo karierno pot. Z iskanjem zaposlitve po koncu študija ne boš imel težav. Že med študijem boš lahko obiskal podjetja iz stroke in tako spoznal potencialne delodajalce,« vabijo mlade na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo k študiju. Odziva pa je manj, kot si želi gradbena stroka.
Gradbena podjetja so v zadnjem četrtletju lani povečala število zaposlenih za tisoč, še vedno pa je skoraj pet tisoč delovnih mest nezasedenih. Pomanjkanje kadrov in dejstvo, da se bo v prihodnjih letih veliko zaposlenih upokojilo, zahteva ukrepanje, opozarjajo predstavniki panoge. Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev na Obrtni zbornici Slovenije, pravi, da je skrajni čas, da se stroka in pristojna ministrstva začnejo pogovarjati o strategiji, kako bomo sami vzgajali kadre.
»Začeti je treba pri načrtnem delu in vlaganju, saj se moramo zavedati, da razvoj panoge lahko temelji samo na lastnem kadru. Namesto da se pogovarjamo, kako bi čim lažje prišli do delovnih dovoljenj za tujce, moramo razmišljati o tem, kako panogo približati mladim. Kadre moramo izobraževati in vzgajati sami, če hočemo kakovostne izdelke. Interes tujcev za delo je navadno zaslužek, ne pa izobraževanje in razvoj znanja, ki sta pogoj za napredek,« poudarja.
Kritičen je do možnosti, ki so zdaj na voljo na ravni srednješolskega izobraževanja. »Vajeniški sistem je velika priložnost za načrtno delo z mladimi, žal smo ga zapravili. Dualni sistem izobraževanja bi morali uvesti za vse deficitarne poklice,« je prepričan, prav tako bi morali veliko pozornost nameniti temu, da bi v družbi prepoznali tudi vrednost poklicnega izobraževanja.
Po besedah Gregorja Ficka, direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS, se vpis na programe gradbeništva na vseh ravneh šolanja in študija povečuje. V letošnjem šolskem letu je vpisanih za približno tri odstotke več mladih kot leto pred tem. Preboj je, pravi, a bo za izboljšanje trenda treba vložiti še veliko dela.
Posodabljanje študijskih programov
Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pravijo, da sta zadnja tri leta oba prvostopenjska študija gradbeništva, tako univerzitetni kot visokošolski strokovni program, polna. V prvem in drugem vpisnem roku vpišejo praviloma nekaj več študentov, kot je razpisanih mest.
»Spodbudna pa je informacija, da se povečuje število vpisanih študentov, ki študij gradbeništva izberejo kot prvo željo,« so zadovoljni, števila razpisanih mest pa, ocenjujejo, da zdaj ni smiselno povečati, saj med mladimi ni dovolj zanimanja. Veljavna pravila jim sicer omogočajo, da povečajo število vpisnih mest, kadar se s prvo željo na študij prijavi več dijakov, kot je mest. To se je po več letih zgodilo lani pri visokošolskem študiju.
Pri tem poudarjajo vizijo fakultete, ki je izobraževanje diplomantov najvišje evropske kakovosti (za kar imajo tudi akreditacijo ugledne mednarodne agencije ASIIN), »torej visoko strokovnih, digitalno pismenih, suverenih, odgovornih, etičnih in okoljsko ozaveščenih inženirjev, ki se znajo problemov lotiti celostno in poiskati najboljše rešitve. Pomembno je, da so za delo tudi ustrezno plačani. Zato si želimo, da se mladi ne bi bali izzivov, ki jih predstavljajo naši, sicer zahtevni, a tudi zanimivi in vsestranski inženirski študiji.«
Letos fakulteta začenja prenovo študijskih programov in zagotavljali bodo tudi inovativna učna okolja, kar bo študentom omogočilo pridobivanje naprednih znanj na področjih digitalne pismenosti in zelenega prehoda ter jih usposobilo, da bodo aktivno pripomogli k prehodu Slovenije v družbo 5.0. Do konca leta bodo predvidoma pripravili tudi vsebine novega magistrskega študijskega programa Gradbeništvo (5+0) in prihodnje leto začeli z akreditacijo. Prav tako pripravljajo vseživljenjska izobraževanja z mikrodokazili, ki bodo namenjena inženirjem v praksi, za pridobivanje specialnih naprednih znanj.
Interna izobraževanja so strateškega pomena
Izobraževalne institucije lahko prispevajo k privlačnosti panoge s sodobnimi, kakovostnimi študijskimi programi, pomembno vlogo imajo tudi podjetja. Gregor Ficko na vprašanje, kako se kratkoročno in dolgoročno ukvarjati z vprašanjem pomanjkanja kadra v gradbeništvu, spomni na nekoč uspešen sistem štipendijske politike in na izobraževalne sisteme znotraj velikih podjetij, ki so popolnoma nekvalificirane delavce, ki so kazali interes ali so imeli smisel za panogo, lahko pripeljali do visoko kvalificiranega statusa. Vse to smo z osamosvojitvijo ukinili.
»Štipendijsko politiko smo začeli ponovno vzpostavljati pred desetimi leti, saj so podjetja spoznala, da če bodo hotela dobiti kadre, bodo morala vanje vlagati že v času šolanja. Danes ravnatelji srednjih šol povedo, da so najboljši dijaki oddani, še preden končajo šolanje, enako je na fakultetah. Po drugi strani zadnja leta predvsem velika gradbena podjetja spet uvajajo svoje interne šole, akademije za usposabljanje kadrov in tudi v tem smislu sodelujejo z izobraževalnimi institucijami,« našteva Ficko.
Kako to poteka v praksi, pojasnjuje Marko Trampuž, direktor družbe Kolektor Construction. Študentom omogočajo štipendije, hkrati pa aktivno sodelujejo z univerzami in fakultetami, na katerih izvajajo predavanja na temo digitalnega gradbeništva in vaje na gradbiščih. Načrtujejo tudi organizacijo ogledov gradbišč za mlajše, osnovnošolce in predšolske otroke zaposlenih, kjer jim bomo pokazali delo zanimivih gradbenih strojev in naprav.
»Namen tega je, da mladi spoznajo prednosti in zanimivosti gradbene panoge,« je poudaril Trampuž. V zvezi z internimi izobraževanji je poudaril sistem šolanja delovodij, kjer del vsebin prinese zunanji partner, del pa notranji viri. »Kandidati pridobijo peto stopnjo izobrazbe, vsako leto tako usposobimo deset delovodij. Za inženirje imamo sistem pripravništva in kariernega razvoja. Na splošno interno usposabljanje postaja čedalje pomembnejše in ima že vse značilnosti strateškega pomena,« je povedal.
