Slovenija in Hrvaška v ospredje postavljata železniške projekte
Tako kot v Sloveniji tudi na Hrvaškem za prihodnja leta v infrastrukturi v ospredje postavljajo železniške projekte. Največ sredstev državi namenjata obnovi glavnih koridorjev. Za to so na voljo tudi evropska sredstva, s katerimi predvsem pri južnih sosedih pokrijejo večino stroškov gradnje.
Poleg železnic so v proračunskih postavkah in investicijskih načrtih zavedeni tudi drugi projekti. V Sloveniji predvsem tretja razvojna os in dokončanje vzhodne cevi predora Karavanke pa nekatere nove obvoznice in predvsem obnove načetih državnih cest ter z evropskimi sredstvi sofinancirana gradnja kolesarskih poti. Na Hrvaškem pa po odprtju Pelješkega mostu napovedujejo še dokončanje nekaterih odsekov avtocest in hitrih cest, denimo istrskega ipsilona z drugo cevjo predora Učka, ki naj bi bila za promet odprta prihodnje leto, pa obvoznic, novih povezovalnih cest, mostov ter vlaganja v pristaniško infrastrukturo, kar hrvaški infrastrukturni minister Oleg Butković imenuje »renesansa na hrvaški obali«. A v obeh državah za prihodnost v ospredje postavljajo železniške projekte.
Slovenija: opazno povečanje sredstev za tire
Alenka Bratušek, ki je ta teden prevzela vodenje ministrstva za infrastrukturo, je na zaslišanju v državnem zboru dejala: »Sredstva za železniško infrastrukturo, torej za vzdrževanje in obnove, se v letu 2023 povečujejo za 173 milijonov evrov oziroma za 55 odstotkov. Kar verjamem, da je korak v pravo smer. Če želimo govoriti o zelenem, potem je treba železnicam dati prioriteto.«
Ministrstvo za infrastrukturo je pred tednom uspešno oddalo vseh osem slovenskih vlog na razpisu evropske komisije za sredstva iz Instrumenta za povezovanje Evrope. S tem Slovenija kandidira za 86 milijonov evrov, pri čemer so upravičeni stroški vseh investicij 119 milijonov evrov. Na tokratnem razpisu je ministrstvo za infrastrukturo za največ sredstev zaprosilo za odpravo ozkih grl na železniški progi med Ljubljano in Divačo, in sicer za 64,34 milijona evrov. Sredstva za železniško infrastrukturo se povečujejo, tudi zaradi zaključevanja podaljškov prejšnje finančne perspektive, je dejala Alenka Bratušek.
Kot največje železniške projekte letos je naštela nadaljevanje modernizacije primorske proge, zaključek nadgradnje proge Maribor–Šentilj in vozlišča Pragersko ter začetek nadgradnje železniških postaj v Ljubljani in na Jesenicah ter gradnjo novega postajališča Ljubljana Rudnik. Nadaljuje se tudi gradnja drugega tira med Divačo in Koprom, vlada pa je ta teden prižgala tudi zeleno luč za pripravo državnega prostorskega načrta za gradnjo dodatnega levega tira na tej novi trasi proge. Ocenjena vrednost dodatnega tira v stalnih cenah je 284 milijonov evrov.
Hrvaška pred desetletjem vlaganj v železnice
Podobno tudi na Hrvaškem načrtujejo velika vlaganja v železniško infrastrukturo. Hrvaški infrastrukturni minister Oleg Butković večkrat pove, da je pred njimi desetletje vlaganj v železnice.
»Železniški prometni sektor je precej zapostavljen, ker smo se odločili za vlaganja v avtoceste in nismo mogli hkrati vlagati še v železnice. Želimo si, da bi imela Hrvaška železniški sistem in infrastrukturo na zavidljivi ravni, tako kot ima moderne avtoceste. Desetletje, ki je pred nami, bo torej desetletje železnic, s ciljem, da bi Hrvaška dobila sodobno železnico,« je Butković dejal v intervjuju za Glas Istre.
Trenutno aktivni projekti na železniški infrastrukturi so vredni okoli 1,5 milijarde evrov. Butković je pojasnil, da se v izgradnjo in obnovo železniške infrastrukture vlaga več kot v preteklega pol stoletja, skupna vlaganja do leta 2030 naj bi dosegla okoli 5,7 milijarde evrov, ki bi jih večinoma financirali z evropskimi sredstvi. V sklopu modernizacije, podobno kot v Sloveniji, Hrvati kupujejo nove vlake. Sicer pa nameravajo do leta 2030 obnoviti in dograditi večji del glavnih koridorjev na Hrvaškem. Pri tem je ključen koridor od Reke do Zagreba ter naprej do Madžarske. Ob tem načrtujejo tudi novo nižinsko progo Zagreb–Reka, ki je ocenjena na milijardo evrov. S tem, pa tudi z nekatero drugo prometno infrastrukturo v Reki, želijo povečati tudi konkurenčnost Luke Reka in okrepiti njeno povezljivost s trgi srednje Evrope, podobno kot to počne Slovenija za Luko Koper z gradnjo drugega tira Divača–Koper.
Ob glavnih dveh koridorjih načrtujejo na Hrvaškem obnovo tudi regionalnih prog. Denimo v Istri proge od Slovenije mimo Buzeta do Pulja. HŽ Infrastruktura načrtuje modernizacijo te proge, a še prej mora študija pokazati možnosti obnove in analizirati različne možnosti.
Oddaljena modernizacija železniških vozlišč glavnih mest
V grafiki predstavljamo najpomembnejše železniške projekte, ki jih državi trenutno izvajata. Predvsem Slovenija je v zadnjih letih velik del glavnih koridorjev že modernizirala pa tudi del regionalnih prog, kot je kočevska proga. V grafiki pa ne predstavljamo projektov, o katerih študije še potekajo, so v postopku umeščanja v prostor ali se še projektirajo. V Sloveniji so to, denimo, načrtovani drugi tir drugega tira med Divačo in Koprom ter predvidene nadgradnje enotirnih prog v dvotirne med Ljubljano in zaledjem. Bratuškova je namreč napovedala pripravo prostorskih načrtov za gradnjo drugih tirov med Ljubljano ter Kranjem, Kamnikom in Ivančno Gorico. Državni prostorski načrt za progo do Kranja bo predvidoma sprejet letos, do Kamnika in Ivančne Gorice pa še nekaj let ne.
Slovenska država bo morala razmišljati tudi o modernizaciji ljubljanskega železniškega vozlišča, saj danes ves tovorni promet poteka mimo glavne železniške postaje. To je ozko grlo, ki tudi potnikom onemogoča bolj uporaben in pogostejši potniški promet.
Tudi na Hrvaškem pripravljajo študije za modernizacijo in razvoj železniškega križišča Zagreb. V prihodnje načrtujejo tudi nadgradnjo proge zahodno od glavne železniške postaje v Zagrebu do Hrvatskega Leskovca pa obnovo proge in gradnjo drugega tira mimo Reke (odsek Škrljevo–Reka–Jurdani) ter modernizacijo odseka Karlovac–Oštarije.
