Ključno je, kako svoje premoženje zaščititi pred inflacijo
Za marsikoga, ki se mu zdijo delniški trgi predragi, se ob trenutnih nihanjih ustvarjajo možnosti za vstop nanje. Luka Podlogar, predsednik uprave Generalija Investments, poudarja, da volatilnost oziroma nihanja trga niso prijetna, ustvarjajo pa priložnosti. Podlogar je z najstarejšo družbo za upravljanje v Sloveniji v zadnjih letih nanizal številne uspešne naložbe, med drugim jim je še pred evropsko prepovedjo prodaje nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo uspel nakup proizvajalca ekoloških papirnatih vrečk na Hrvaškem. Vstopili so tudi v lastništvo zobozdravstvenega centra v Celju; potreba po tem je namreč velika, saj je splošna raven zobnega zdravja v Sloveniji razmeroma nizka v primerjavi z drugimi državami.
Po dveh letih pandemije se je negotovost v gospodarstvu znova povečala, tokrat zaradi vojne v Ukrajini. Kako pri Generaliju Investments komentirate sedanje čase?
Zadnji dve leti so gospodarske razmere zelo zanimive. Začelo se je z zdravstveno krizo, ki je bila povod za enormno fiskalno sproščanje. Vlade po vsem svetu so se odločile, da poskusijo krizo prebroditi z večjim trošenjem, torej, da z večjo javno porabo podprejo gospodarsko rast. Že pred tem smo imeli po vsem svetu zelo sproščeno monetarno politiko, ki so jo vodile centralne banke. Med pandemijo smo se tako znašli v obdobju, ko sta bili obe glavni politiki sproščeni, tako monetarna kot fiskalna.
Zaradi zaprtja javnega življenja so se začeli šoki na strani ponudbe. Določenih komponent ni bilo; poznamo zgodbo s čipi, zaradi katerih ljudje niso mogli kupovati avtomobilov ali pomivalnih strojev. Tako smo že s korono naredili lep nastavek za inflacijo, sledila pa je še dodatna težava – začetek rusko-ukrajinske vojne. To je samo še prililo dodatnega olja na ogenj. Zaradi sankcij zahodnih držav proti Rusiji so se šoki na strani ponudbe še povečali. Najbolj na udaru so bili energenti, pod pritiskom so bile tudi druge dejavnosti. Da bi bile stvari še bolj zapletene, se je začelo tudi zapiranje na Kitajskem, kjer vodijo ničelno toleranco do okužb s koronavirusom. To pomeni, da tam, kjer izbruhne okužba, sledi zaprtje, tudi večtedensko. Če se to zgodi v pristaniščih, ki so pomembni logistični centri v dobaviteljski verigi za ves svet, se dobava proizvodov ustavi. To je prav tako zmanjšalo ponudbo. Vsi ti šoki na strani ponudbe pa seveda zvišujejo inflacijo.
Kaj takšne razmere pomenijo za gospodarstvo?
Zaradi inflacijske situacije morajo monetarne oblasti ukrepati. Obrestne mere so se že začele višati, tudi v evroobmočju se bo to zgodilo hitreje, kot smo pričakovali. Po komentarjih Christine Lagarde naj bi že septembra prišli v pozitivno območje obrestnih mer.
Vsaka inflacija in posledično zviševanje obrestnih mer imata negativen učinek na gospodarsko rast. Tudi če gledamo najnovejše napovedi, so se pričakovanja gospodarske rasti precej znižala. Vpliv inflacije v bilancah podjetij se že vidi in čuti. Tega bo v prihodnosti verjetno še kar nekaj, zaradi slabših rezultatov in vpliva na marže podjetij so odreagirale tudi cene delnic. Prejšnji teden smo, denimo, videli zelo velik popravek na ameriškem indeksu S&P, ki je odreagiral na rezultate trgovcev; po njihovi objavi je postalo jasno, da povišanja vhodnih cen niso mogli popolnoma prenesti na potrošnika. To je imelo določen vpliv na marže, tudi zaupanje ameriškega potrošnika se je zmanjšalo, kar že takoj vpliva na cene delnic in volatilnost na trgih.
Volatilnost načeloma ni prijetna, ustvarja pa priložnosti. Tako ima na primer marsikdo, ki se mu je zdel delniški trg prej predrag, zdaj priložnost za vstop nanj, predvsem pa je ob tem, ko se sprašujemo, kam dati svoje premoženje v času inflacije, ključno vprašanje, kako se pred njo zaščititi.
Inflacija in zviševanje obrestnih mer imata negativen učinek na gospodarsko rast. Najnovejše napovedi so pričakovanja rasti znižale.
Se strategije institucionalnih vlagateljev ob trenutnih šokih bistveno razlikujejo od vlaganj malih vlagateljev?
Pri institucionalnih vlagateljih je strategija odvisna predvsem od tega, kakšen produkt upravljajo. Če je to sklad delnic, ki ima naložbeno strategijo vlagati v tehnološke delnice, moraš biti tam prisoten, ne glede na to, kaj se dogaja na trgu. Če pa gledamo bolj splošne portfelje, ki jih imajo mali vlagatelji, morajo biti ti prilagojeni njihovi individualni situaciji. Če gre, denimo, za mlajšega vlagatelja, kjer imajo portfelji dolg naložbeni horizont, so ti večinoma investirani preprosto v delnice. Takšnih mladih vlagateljev ne sme zanimati dogajanje na finančnih trgih, saj investirajo dolgoročno in redno vlagajo v delniški trg ter s trgom nihajo.
Logika je torej zelo odvisna od posameznega portfelja. Neki institucionalni vlagatelj, ki je tipično obvezniški, v tem trenutku ne bo investiral v zelo dolgoročne obveznice, ampak bo pozicioniran bolj kratkoročno. To pomeni, da bo investiral v kratkoročne dolžniške vrednostne papirje, ki niso toliko občutljivi za spremembo obrestne mere. Kajti če se obrestna mera dvigne, pade cena dolžniških vrednostnih papirjev.
Je potemtakem ključen čas vstopa vlagateljev na trg?
Ključna pri vsem je diverzifikacija. Ta je še vedno najpomembnejša, premoženje je namreč najpametneje razpršiti, še posebej za povprečnega vlagatelja. Če vstopamo na trg, ko je ta volatilen, je za povprečnega vlagatelja pametno, da ta vstop razprši tudi časovno. Pri diverzifikaciji običajno mislimo samo na diverzifikacijo med različnimi naložbami, pri vstopu na trg pa je treba gledati tudi časovno razpršenost vstopa. Recimo, da določen znesek denarja investiraš v času enega leta ali leta in pol, postopoma in disciplinirano. S tem se izogneš časovnemu tveganju, torej, da ne vložiš vsega v enem trenutku in s tem tvegaš, da si vstopil v napačnem času.
Kakšna so konkretna priporočila Generalija Investments za zavarovanje pred inflacijo?
Ta trenutek je naše splošno priporočilo ljudem, ki se želijo dolgoročno zavarovati pred inflacijo, da pogledajo bolj proti delniškim naložbam – a portfelje je treba prilagoditi situaciji vsakega posameznika. Seveda je primeren za varovanje pred inflacijo tudi nepremičninski naložbeni razred, kjer pa je trenutno sploh za malega vlagatelja težje investirati v neki finančni inštrument. Obstajajo sicer tuji nepremičninski skladi, ki kotirajo na borzi, ampak ti se večinoma gibljejo zelo korelirano z drugimi delniškimi naložbami, s tem pa mali vlagatelj ne pridobi veliko. Kot zavarovanje pred inflacijo tako pravzaprav ostanejo delnice. Pri teh ostaja priporočilo čim večje razpršitve, tako geografsko kot tudi med panogami. V sedanji situaciji, ko so delniški trgi zelo volatilni – tehnološke delnice na primer zdaj trpijo malce bolj kot splošni trg –, je razpršitev ključna.
Leta 2019 ste kupili 75-odstotni delež proizvajalca ekoloških papirnatih vrečk na Hrvaškem. Ob evropski prepovedi prodaje nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo se zdi, da je to zgodba o uspehu. Ste pri tej investiciji že bliže izstopu iz podjetja?
To je bil resnično dober nakup. Sklad zasebnega kapitala je po svoji naravi tak, da enkrat mora izstopiti, vendar konkretno izstopa ne morem komentirati. Lahko pa povem, da je Eko papir izjemno dobra naložba. Družba je v zelo intenzivni fazi investiranja v širitev svojih proizvodnih zmogljivosti. Postavili so novo halo, kupili nove stroje in še naprej širijo proizvodnjo. Zaposlili so številne nove delavce, gre za res zelo uspešno zgodbo.
Sama panoga je zagotovo panoga prihodnosti, saj papirni izdelki uspešno zamenjujejo plastične. So še druge alternative, vendar so konkretno ti njihovi produkti – torej papirnate vrečke – nepogrešljivi kot ena od možnosti. Izstopili bomo, ko bo pravi čas in ko bo prišel pravi kupec za to podjetje.
Od česa so odvisni izstopi?
Izstop je zagotovo odvisen od več komponent. Najprej od tega, v kateri fazi razvoja je podjetje in kako je pripravljeno za zamenjavo lastništva. Potem je to odvisno od razmer v posamezni panogi, različne panoge so namreč različno odvisne od ekonomskega cikla. Tretja stvar, ki vpliva na izstop, pa je, kje smo v ekonomskem ciklu in kakšna so vrednotenja v neki panogi. Če so splošna vrednotenja na trgu razmeroma nizka, se z izstopom malce počaka.
Največji faktor, ki vpliva na izstop, pa je pripravljenost podjetja. Samo vrednotenje na koncu ni toliko odvisno od panoge, ampak od konkretnega podjetja, ki ga prodajaš. Če je to dobro vodeno, ima dobre marže in je uspešno, je seveda sposobno dobiti zanimivo vrednotenje, v primerjavi z drugim, slabšim podjetjem iz iste panoge.
Inflacija in zviševanje obrestnih mer imata negativen učinek na gospodarsko rast. Najnovejše napovedi so pričakovanja rasti znižale.
Med vašimi aktualnimi nakupi je tudi zobozdravstveni center v Celju. Kaj vas je prepričalo, da ste se usmerili na to področje?
Zobozdravstvo v Sloveniji je po naši makrooceni zanimiva panoga, ki je v preteklosti močno rastla in bo tako tudi v prihodnje. S staranjem prebivalstva je tudi vedno več potreb po zobozdravstvenih storitvah, obenem je tudi splošna raven zobnega zdravja v Sloveniji razmeroma nizka v primerjavi z drugimi državami. Potrebe so torej velike.
Za zobozdravstveni center Diamant smo se odločili predvsem zato, ker je to podjetje izjemno dobro. Ima podjetnega ustanovitelja, ki je od začetka ustvaril fantastično podjetje, dobro organizirano, s strokovnimi zaposlenimi, ki delajo profesionalno, in ima tudi zelo dober ugled. Zaradi teh dejavnikov, ki so specifični, smo se odločili za nakup. Naš načrt je, da s tem podjetjem rastemo predvsem organsko in ponudimo zobozdravstvene storitve še drugod po Sloveniji, saj tudi druga slovenska mesta in pacienti potrebujejo predvsem kakovostne in dostopne zobozdravstvene storitve. Naš poudarek je, da morajo biti te dostopne.
Zakaj so skladi zasebnega kapitala koristni?
Pred časom sem bral raziskavo s Harvarda o učinku skladov zasebnega kapitala v podjetjih. Ti dokazano zvišujejo produktivnost in dodano vrednost na zaposlenega, izboljšujejo procese v podjetjih, da torej postanejo bolj učinkoviti, povečujejo varnost pri delu in uvajajo večji nabor produktov, s čimer podjetja dosegajo rast prodaje. To je relativno glede na tista podjetja, kjer ni skladov zasebnega kapitala. Skladi imajo kot profesionalni vlagatelji zaradi aktivnega upravljanja družb dodaten pozitiven učinek.
Sklad tveganega kapitala je aktiven vlagatelj s širokim naborom izkušenj, poznanstev in znanja, kar pomaga pri rasti in razvoju družbe.
Katere so ključne prednosti, ki jih v podjetja prinašajo skladi zasebnega kapitala?
Za podjetje, ki ima v lasti sklad tveganega kapitala, so prednosti predvsem v tem, da družba lahko dobi svež, predvsem pa pameten kapital. Dobijo zelo aktivnega vlagatelja, ki pride s širokim naborom izkušenj, poznanstev in znanja, kar lahko družbi pomaga pri rasti in razvoju.
Skladi zasebnega kapitala obenem na trgu, kjer je likvidnosti malo, omogočajo delen ali popoln izstop za lastnike podjetij. V tem smislu omogočajo tudi nasledstva. V Sloveniji po 30 letih prihajamo v obdobje, ko so podjetja zrela za prihodnje generacije. Če podjetnik nima otrok, ki bi podjetje prevzeli, lahko sklad ponudi možno pot izstopa, s čimer je podjetnik poplačan za svoj trud.
