Na križišču vizij prihodnosti
Medijska hiša Delo danes začenja drugo letošnjo večmesečno poslovno kampanjo Mobilnost 2024: »Prihodnost je zdaj!«. Kampanja se bo zaključila v sredo, 5. junija, s poslovno konferenco na Ljubljanskem gradu.
Programska partnerja konferenčnega dela sta podjetje Fabulatorij in Inštitut za strateške rešitve. Od danes naprej bomo tako v poslovni kampanji vsak petek na rubriciranih straneh predstavljali tematike o mobilnosti. Mobilnosti je več vrst, od prometa in logistike do aplikacij, podatkov ter mobilnosti ljudi in dela.
Vse predstavljene vsebine bodo stalno dostopne na spletni in mobilni platformi delo.si, med drugim tudi, kako velike bodo naložbe v električno mobilnost in kakšne so prebojne rešitve trajnostne mobilnosti. Trendi uporabe prometnih tehnologij v prevozniški panogi so prav tako usmerjeni v trajnost, ki jo bodo zaznamovali internet stvari, avtomatizacija, napredna robotika in umetna inteligenca. Kaj pa mestne občine? Zanje je na razpisu za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti na voljo 77,1 milijona evrov.
Evropska podpora aktu o umetni inteligenci
Evropski parlament (EP) je ravno v sredo podprl akt o umetni inteligenci, ki ga je podprlo 523 poslancev, 46 jih je bilo proti, 49 pa vzdržanih. S tem aktom se tako prvič zakonsko ureja to področje v EU. Da gre za prvo zakonodajo na svetu, ki zmanjšuje tveganja, ustvarja priložnosti, se bori proti diskriminaciji in prinaša preglednost, pa je poudaril poročevalec evropskega parlamenta Brando Benifei (S&D, Italija). »Zahvaljujoč parlamentu bodo nesprejemljive prakse umetne inteligence v EU prepovedane, pravice delavcev in državljanov pa zaščitene. Urad za umetno inteligenco bo zdaj vzpostavljen za podporo podjetjem, da začnejo izpolnjevati pravila, preden začnejo veljati. Zagotovili smo, da so ljudje in evropske vrednote v samem središču razvoja umetne inteligence.«
Poročevalec Dragos Tudorache (Renew, Romunija) pa je dodal, kot navajajo v EP, da nas bo umetna inteligenca spodbudila k ponovnemu premisleku o družbeni pogodbi, ki je v središču naših demokracij, naših izobraževalnih modelih, trgih dela in načinu vojskovanja. »Ta akt je izhodišče za nov model upravljanja, ki temelji na tehnologiji. Zdaj se moramo osredotočiti na izvajanje tega akta v praksi.«
Akt, ki ga mora potrditi še svet EU, predvidoma spomladi, bo začel veljati 20 dni po objavi v uradnem listu EU, uporabljati pa ga bodo začeli postopoma. V šestih mesecih po začetku veljavnosti bodo morali v EU začeti izvrševati prepovedi, povezane z umetno inteligenco. Devet mesecev po začetku veljavnosti naj bi začeli uporabljati splošna pravila, v treh letih pa obveznosti za sisteme z visokim tveganjem.
Primeri zelo tveganih umetnointeligenčnih sistemov zajemajo bistveno infrastrukturo, izobraževanje in poklicno usposabljanje, osnovne zasebne in javne storitve (na primer zdravstvo, bančništvo), nekatere sisteme za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, migracije, upravljanje meja, sodstvo in demokratične procese, kot je vplivanje na volitve.
Kaj je prepovedano?
Nekatere umetnointeligenčne aplikacije so v skladu z novimi pravili prepovedane. Kot navajajo v EP, so to aplikacije, ki ogrožajo pravice državljanov, tudi sistemi biometričnega kategoriziranja, ki temeljijo na občutljivih lastnostih, in aplikacije za prepoznavanje obrazov z neciljnim odvzemom podob obraza z interneta ali s posnetkov sistema CCTV. »Prepovedani bodo tudi sistemi za prepoznavanje čustev na delovnih mestih in v šolah, družbeno točkovanje, napovedno policijsko delo (ko temelji zgolj na profiliranju osebe ali ocenjevanju njenih lastnosti) ter umetna inteligenca, ki manipulira s človeškim obnašanjem ali izkorišča šibke točke ljudi.«
Modeli umetne inteligence, ki se hitro širijo, bodo morali biti skladni s pravili EU o avtorskih pravicah in objavo podrobnih povzetkov vsebin, uporabljenih pri učenju. Močnejši modeli umetnointeligenčnih sistemov, ki bi lahko povzročili sistemsko tveganje, pa bodo morali izpolnjevati dodatne varnostne zahteve. Z umetno inteligenco ustvarjene ali manipulirane vsebine, torej spremenjene slikovne, zvočne ali videovsebine (to so globoki ponaredki ali tako imenovani deepfakes) bo treba jasno označiti kot take, še navajajo v EP.
Na nacionalni ravni pa bo treba vzpostaviti regulativne peskovnike in testiranje v dejanskih razmerah, ter malim, srednjim in zagonskim podjetjem omogočiti dostop do njih, da bodo lahko razvila in usposobila inovativne umetnointeligenčne sisteme, preden pristanejo na trgu, še razlagajo v evropskem parlamentu.
