Povpraševanje po kadru za pametne inštalacije
V Novem mestu bodo letos v novi program vpisali prve študente za profile, ki jih terjajo pametna mesta in stavbe.
Odpri galerijo
Glede na razvojne trende v gradbeništvu je vse več povpraševanja po pametnih inštalacijah v stavbah in gradnji pametnih stavb. FOTO: Shutterstock
Zamisli o pametnih mestih in skupnostih dobivajo iz meseca v mesec jasnejše konture in zaposlujejo vse širši krog ljudi. Nazadnje je na dosegu roke tudi prvi denar za digitalno preobrazbo skupnosti. Tehnološko napredna podjetja zagotavljajo pametne rešitve, občine – naročnice pa se pri snovanju projektov, s katerimi bodo kandidirale za javni denar, najprej spopadejo s kadrovsko problematiko, pomanjkanjem strokovnjakov, ki bodo znali rešitve povezati in nadgraditi v delujoč organizem. Izobraževalni sistem se trudi zapolniti vrzel.
Skokovito se povečuje povpraševanje po pametnih inštalacijah v stavbah in pri gradnji pametnih stavb. V Sloveniji se s tem ukvarja 579 podjetij, njihovo število pa se še povečuje. Glede na razvojne trende bo temu sledilo tudi povpraševanje po tovrstnih kadrih.
Pred letom dni so v Šolskem centru Novo mesto napovedali, da bodo, potem ko dobijo potrditev ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, zagnali program za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja strokovnjak za inštalacije v pametnih stavbah. Pričakovanja tamkajšnjega vodje Medpodjetniškega izobraževalnega centra dr. Mitje Vebra so se uresničila. Program, ki je nastal v okviru evropskega projekta SHVET, je dobil zeleno luč, zdaj potekajo zadnji postopki pred vpisom v razvid javno veljavnih višješolskih študijskih programov, ki bodo nato na voljo sleherni višji strokovni šoli, ki izpolnjuje pogoje. Tako bo letos po besedah sogovornika že mogoče v ta študijski program vpisati prve študente.
Kljub covidu-19 ali tudi zaradi njega. Pandemija je namreč močno pospešila digitalizacijo šolstva in velik preskok na digitalno je uspel tudi Šolskemu centru Novo mesto. Posodobljene zmogljivosti, digitalizacija študijskega okolja, ki je bila rezultat lastnega znanja in dela zaposlenih, nova učna orodja, dostopnejše znanje ter rekordni obisk informativnega dneva – vse to zbuja optimizem.
Veber je posebno navdušen nad tehnologijo KNX in nad simulacijskim okoljem, ki ga je razvil na tej podlagi in v katerem študenti na daljavo lahko izvajajo vse tiste procesne meritve, ki so jih nekoč lahko le v laboratoriju na omejenem številu kosov opreme. Ta tehnologija torej omogoča, da v programskem okolju brez strojne opreme razvijejo celotno rešitev, še preden je stavba zgrajena. Znanje je na dosegu roke, razdalja ni več pomembna, je navdušen sogovornik. Po objavi načrtov v zvezi z novim programom usposabljanja v našem časopisu se mu je oglasil Slovenec iz Avstralije, ki sodeluje pri avtomatizaciji velikih poslovnih objektov v sistemu KNX in je pripravljen pomagati pri izpopolnjevanju. Tako so lahko vzpostavili stik s proizvajalci cenovno dostopne opreme.
V novomeškem centru so že avgusta lani izvedli enotedensko delavnico, na katero so povabili zaposlene pri delodajalcih, ki so sodelovali pri nastajanju omenjenega programa in dobili potrditev, da zanimanje zanj obstaja. Delodajalci z veseljem pošljejo na usposabljanje svoje zaposlene, še posebno takrat, kadar jih to ne stane veliko, opaža sogovornik.
Program je nastal v sodelovanju s partnerji iz Hrvaške in Italije. Kljub različnim izobraževalnim sistemom je partnerjem uspelo poenotiti ključne elemente in pripraviti tudi skupni program, na podlagi katerega se inženir lahko odloči, da bo opravljal izpopolnjevanje tudi v tujini, pri čemer se mu pridobljena kvalifikacija prizna v domači državi. Nekatere vsebine so določili kot obvezne, druge vsaka država lahko prilagodi lastni tehnologiji.
Vodjo Medpodjetniškega izobraževalnega centra smo vprašali še, katere veščine odlikujejo strokovnjaka za inštalacije v pametnih stavbah. Dr. Mitja Veber: »Znanja na tem področju niso tako zelo nova, so pa izjemno prepletena. Strokovnjak za inštalacije v pametnih stavbah mora znati poljudno predstaviti delovanje sistema, vzbuditi pri investitorju interes in skupaj z njim oblikovati zahtevnik za nadaljnje načrtovanje avtomatizacije stavbe. Poznati mora različne sisteme za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, senčenje, razsvetljavo in centralni nadzor, kar pomeni, da se tu prepletajo znanja s področja strojništva, elektrotehnike in informatike. Pri načrtovanju in izvedbi je treba združiti znanja pooblaščenih inženirjev za načrtovanje strojnih in elektro inštalacij (projektantov, vodij del in nadzornikov), na koncu pa je treba vgrajene komponente parametrirati oziroma nastaviti, da se odzovejo na skrbno načrtovane scenarije, da stavba zares deluje samodejno, brez posredovanja uporabnika. Pri tem ne smemo zanemarit tudi varnostnega vidika in izrednih dogodkov.«
Skokovito se povečuje povpraševanje po pametnih inštalacijah v stavbah in pri gradnji pametnih stavb. V Sloveniji se s tem ukvarja 579 podjetij, njihovo število pa se še povečuje. Glede na razvojne trende bo temu sledilo tudi povpraševanje po tovrstnih kadrih.
Nov študijski program
Pred letom dni so v Šolskem centru Novo mesto napovedali, da bodo, potem ko dobijo potrditev ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje, zagnali program za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja strokovnjak za inštalacije v pametnih stavbah. Pričakovanja tamkajšnjega vodje Medpodjetniškega izobraževalnega centra dr. Mitje Vebra so se uresničila. Program, ki je nastal v okviru evropskega projekta SHVET, je dobil zeleno luč, zdaj potekajo zadnji postopki pred vpisom v razvid javno veljavnih višješolskih študijskih programov, ki bodo nato na voljo sleherni višji strokovni šoli, ki izpolnjuje pogoje. Tako bo letos po besedah sogovornika že mogoče v ta študijski program vpisati prve študente.
Strokovnjak za inštalacije v pametnih stavbah mora poznati različne sisteme za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, senčenje, razsvetljavo in centralni nadzor... FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Kljub covidu-19 ali tudi zaradi njega. Pandemija je namreč močno pospešila digitalizacijo šolstva in velik preskok na digitalno je uspel tudi Šolskemu centru Novo mesto. Posodobljene zmogljivosti, digitalizacija študijskega okolja, ki je bila rezultat lastnega znanja in dela zaposlenih, nova učna orodja, dostopnejše znanje ter rekordni obisk informativnega dneva – vse to zbuja optimizem.
Veber je posebno navdušen nad tehnologijo KNX in nad simulacijskim okoljem, ki ga je razvil na tej podlagi in v katerem študenti na daljavo lahko izvajajo vse tiste procesne meritve, ki so jih nekoč lahko le v laboratoriju na omejenem številu kosov opreme. Ta tehnologija torej omogoča, da v programskem okolju brez strojne opreme razvijejo celotno rešitev, še preden je stavba zgrajena. Znanje je na dosegu roke, razdalja ni več pomembna, je navdušen sogovornik. Po objavi načrtov v zvezi z novim programom usposabljanja v našem časopisu se mu je oglasil Slovenec iz Avstralije, ki sodeluje pri avtomatizaciji velikih poslovnih objektov v sistemu KNX in je pripravljen pomagati pri izpopolnjevanju. Tako so lahko vzpostavili stik s proizvajalci cenovno dostopne opreme.
• Gradnja pametnih stavb zahteva strokovnjake za pametne inštalacije.
• Ta študijski program bo že letos na voljo v ŠC Novo mesto.
• Program je nastal v sodelovanju s partnerji iz Hrvaške in Italije.
• Ta študijski program bo že letos na voljo v ŠC Novo mesto.
• Program je nastal v sodelovanju s partnerji iz Hrvaške in Italije.
Preizkusni teden
V novomeškem centru so že avgusta lani izvedli enotedensko delavnico, na katero so povabili zaposlene pri delodajalcih, ki so sodelovali pri nastajanju omenjenega programa in dobili potrditev, da zanimanje zanj obstaja. Delodajalci z veseljem pošljejo na usposabljanje svoje zaposlene, še posebno takrat, kadar jih to ne stane veliko, opaža sogovornik.
Program je nastal v sodelovanju s partnerji iz Hrvaške in Italije. Kljub različnim izobraževalnim sistemom je partnerjem uspelo poenotiti ključne elemente in pripraviti tudi skupni program, na podlagi katerega se inženir lahko odloči, da bo opravljal izpopolnjevanje tudi v tujini, pri čemer se mu pridobljena kvalifikacija prizna v domači državi. Nekatere vsebine so določili kot obvezne, druge vsaka država lahko prilagodi lastni tehnologiji.
Pametne inštalacije bodo sestavni del vsake stavbe. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Vodjo Medpodjetniškega izobraževalnega centra smo vprašali še, katere veščine odlikujejo strokovnjaka za inštalacije v pametnih stavbah. Dr. Mitja Veber: »Znanja na tem področju niso tako zelo nova, so pa izjemno prepletena. Strokovnjak za inštalacije v pametnih stavbah mora znati poljudno predstaviti delovanje sistema, vzbuditi pri investitorju interes in skupaj z njim oblikovati zahtevnik za nadaljnje načrtovanje avtomatizacije stavbe. Poznati mora različne sisteme za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, senčenje, razsvetljavo in centralni nadzor, kar pomeni, da se tu prepletajo znanja s področja strojništva, elektrotehnike in informatike. Pri načrtovanju in izvedbi je treba združiti znanja pooblaščenih inženirjev za načrtovanje strojnih in elektro inštalacij (projektantov, vodij del in nadzornikov), na koncu pa je treba vgrajene komponente parametrirati oziroma nastaviti, da se odzovejo na skrbno načrtovane scenarije, da stavba zares deluje samodejno, brez posredovanja uporabnika. Pri tem ne smemo zanemarit tudi varnostnega vidika in izrednih dogodkov.«
