Učenje po novem v domeni učencev

Novi šolski model nekaterim učiteljem povzroča sive lase, druge navdušuje.
Fotografija: Nadarjeni učenci so zelo dobri pri lastnem organiziranju časa za učenje, večina pa potrebuje pomoč. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Nadarjeni učenci so zelo dobri pri lastnem organiziranju časa za učenje, večina pa potrebuje pomoč. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Učitelji ne učijo več, ampak vodijo učence, da sami najdejo rešitev in poiščejo informacije,« komentira učni model, ki ga je Finska uvedla v šolskem letu 2016/2017, smernice pa začrtala dve leti prej, danes že upokojena učiteljica švedščine na srednji poklicni šoli Marjo Vuokko. »Več je samostojnega učenja,« dodaja osnovnošolski učitelj Jan Krappala. Kaj to pomeni v praksi?

»Na začetku semestra učencem povemo, da morajo do božiča predelati 135 strani, nato se učijo po svojem časovnem načrtu. Nadarjeni so v tem zelo dobri, večina pa potrebuje pomoč,« razlaga Vuokkova. Temu pritrjuje tudi Krappala: »Predvsem mlajši težje sami pridejo do zanesljivih informacij, to je zanje težko. Prav tako je otroke, če jih šola sploh ne zanima, precej težko motivirati. To ne pomeni, da učitelji predajo naloge in od otrok pričakujejo, da jih bodo rešili, kar pogosto slišimo. Še vedno poučujemo.«

Učiteljeva naloga je organizirati tematske dneve in različne projekte ter bedeti nad skupinskim delom. Otrok tudi ne učijo več lepopisa – pisala so zamenjali računalniki in tablice. Prav tako do devetega razreda ni več ocen, namesto njih imajo letne pogovore.
 

Večina izbere lažjo pot


Nekateri učitelji, čeprav se o tem ne govori veliko, so zaradi takšnega modela zelo frustrirani. »Ni jasnega urnika, prilagajajo se razmeram. Včasih ves dan učijo matematiko, drugič imajo ves dan projektno delo. Veliko staršev ne ve, kaj se otrok uči v šoli, konec leta pa dobijo opisne informacije o njegovem napredku in dosežkih,« razlaga Marjo Vuokko.



Neki učitelj je celo dejal, da je novi model »dokument velikodušnih znanstvenikov in idealistov, kjer ideje delujejo v idealnem svetu. In četudi velja prepričanje, da se bo učenec iz lastnega vzgiba navdušil nad nečim in v to vložil več truda, v resnici ni tako – 99 odstotkov jih izbere najlažjo pot«.

Jan Krappala sicer v novem modelu vidi večji nabor možnosti za učence, pa tudi učenje je lahko bolj medpredmetno povezano. »Najmanj dvakrat na leto moramo ves teden poučevati vsaj dva predmeta skupaj, recimo okolje in družbo, trajnostno porabo dobrin in pridelavo hrane, poučevanje o Baltiku in oblikah vode,« opiše primer. Da je mogoče uspešno združiti poučevanje kemije, fizike, družboslovja in biologije, je prepričan tudi Pekka Peura, učitelj matematike in fizike.
 

Fizika in matematika brez testov


Peura poudarja, da imajo finski učitelji še vedno veliko avtonomije pri poučevalnih metodah, sam že enajst let matematiko in fiziko poučuje tako, da se učenci pri preverjanju znanja sami ocenijo. »Cilj je naučiti jih ocenjevanja svojih sposobnosti,« pojasni. Kako uspešni so pri tem? »Najprej jim ni šlo dobro od rok, toda po pol leta so se naučili. V mojem razredu kar 17 od 23 učencev test oceni, kot bi ga ocenil jaz,« pripoveduje sogovornik. Pravi tudi, da so učenci pri njegovem pouku zelo aktivni, medtem ko so bili pri suhoparnem predavanju pred tablo precej pasivni.

 Vse več je primerov, ko matematičnih operacij brez kalkulatorja in pametnega telefona učenci več ne znajo izvesti. FOTO: Thinkstock
 Vse več je primerov, ko matematičnih operacij brez kalkulatorja in pametnega telefona učenci več ne znajo izvesti. FOTO: Thinkstock


Pri poučevanju uporablja enajst orodij, razdeljeno pa je v sklope po sedem tednov. Učenci se učijo v skupinah po pet, pri čemer se pogovarjajo tudi o tem, kako so prišli do rešitve. Peura z zanimanjem opazuje, da sami sestavijo heterogene skupine, le redko se zgodi, da bi bili v eni samo boljši matematiki, v drugi pa slabši. »Podpirajo se pri učenju, tistim, ki jim ne gre, pa seveda aktivno pomagam jaz,« razlaga Peura, ki je prepričan, da se otroci tako naučijo več. Kako komentira finski zdrs na lestvici Pise? »Leta 2015 smo bili še na petem mestu, res pa je, da rezultati niso tako dobri. Toda naš učni sistem je še vedno učinkovit in boljši od marsikaterega drugega. Pri raziskavi Pisa je treba tudi vedeti, da so to rezultati povprečnih učencev, ne najboljših. In zato zdaj pozornost namenjamo šibkejšim pri učenju.«
 

Boljše ali slabše?


Šole so se novemu kurikulumu morale prilagoditi. Različne modele so testirale več let, nato se je vsaka odločila za tistega, ki ji najbolj ustreza. Kako bo ta novost vplivala na znanje otrok? »Če učitelji učence vodijo, da se sami učijo, bodo najboljši še vedno dosegali odlične rezultate. Tisti, ki jim gre slabše in imajo učne težave, pa veliko slabše,« se boji Vuokkova. Njen brat, dolgoletni učitelj matematike, ki je kmalu po uvedbi novega sistema zapustil prosveto, je prepričan, da manjkajočega znanja pozneje ne morejo nadoknaditi. Učenci se namreč morajo naučiti brati, pisati in računati. Vse več je primerov, da matematičnih operacij brez kalkulatorja in pametnega telefona ne znajo izvesti.

Komentarji: