Vložek v skrb za zaposlene se podjetjem obrestuje
Kako zadržati obstoječe zaposlene in privabiti nove ustrezne kadre, je vprašanje, s katerim se soočajo številna podjetja. Pri tem uporabljajo različne načine, med drugim tudi personalizacijo nefinančnih spodbud. Med najbolj razširjenimi spodbudami so poleg zaposlitve za nedoločen čas, višje plače, fleksibilnega delovnega časa in lokacije dela še nenehno izobraževanje, uporaba službenega avtomobila, dodatno pokojninsko in nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti, obsežnejši zdravniški pregledi, pa razne terapije, športne vadbe in podobno.
Najnovejša Deloittova raziskava med milenijci in pripadniki generacije Z (starimi od 18 do 41 let), ki predstavljajo velik del delovne sile, je med drugim pokazala, da obe generaciji zelo skrbi trenutno stanje sveta. Želita prispevati k spremembam na bolje, vendar se sami spopadata z izzivi vsakdanjega življenja, kot so finance, neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter visoka raven stresa.
Letošnje poročilo kaže, pojasnjuje Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, da so številni milenijci in predstavniki generacije Z zaradi nenehnih sprememb in negotovosti v zadnjih letih začeli ponovno razmišljati o tem, kaj jim v življenju največ pomeni. »Številni zdaj od delodajalcev zahtevajo trajne spremembe, vključno z višjo plačo, bolj smiselnim in bolj fleksibilnim delom, večjim zavzemanjem proti podnebnim spremembam in večjim osredotočanjem na dobro počutje. Vodje podjetij bomo morali preobraziti svoje delovne strategije, da bi bolje zadovoljili potrebe zaposlenih,« je še dodala Barbara Žibret Kralj.
Dodatna varnost za zaposlene
Podjetja lahko poskrbijo za dodatno varnost in finančno zaščito svojih zaposlenih tudi tako, da jim ponudijo vključitev v kolektivna zavarovanja. Kolektivne oblike zavarovanj so za zavarovance ugodnejše od drugih oblik zavarovanj. Tako na primer v Skupini Triglav podjetjem nudijo kolektivno nezgodno zavarovanje, življenjska zavarovanja (življenjska in pokojninska), kolektivna zdravstvena zavarovanja in zavarovanje poslovnih potovanj v tujino.
Zaposleni so eden od ključnih dejavnikov za učinkovito in stabilno poslovanje podjetja. »Z življenjskimi in pokojninskimi zavarovanji pa lahko delodajalci poskrbijo, da se bodo zaposleni počutili varno danes in v letih, ko ne bodo več delovno aktivni,« poudarjajo v Zavarovalnici Triglav. In dodajajo, da so pri življenjskih zavarovanjih za podjetja na voljo življenjska zavarovanja za primer smrti, kolektivno življenjsko zavarovanje, kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje ali kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri slednjem lahko z vplačili v zavarovanje podjetje in zaposleni vsako leto uveljavljajo davčno olajšavo, v primeru smrti pa se sredstva dedujejo.
Poleg tega Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, nudi širok nabor zdravstvenih zavarovanj, ki jih lahko podjetje ali druga organizacija sklene za svoje zaposlene in njihove družinske člane. »Z dodatnimi zdravstvenimi zavarovanji delodajalec svojim zaposlenim, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami, omogoči hiter dostop do obravnave – brez dodatnih stroškov in dolgih čakalnih vrst, ter poskrbi za dodatno finančno varnost. S tem skrajša bolniške odsotnosti in poskrbi za pozitivne učinke za podjetje in za zaposlene.«
Zadovoljni zaposleni ključni za dosego ciljev
Na vprašanje, ali podjetja prepoznavajo večjo koristnost, kot pa je strošek investicije v takšne bonitete, v naši največji zavarovalnici odgovarjajo, da so zdravi, zadovoljni in zavzeti zaposleni ključni za doseganje strateških in poslovnih ciljev, česar se podjetja, še zlasti v gospodarsko negotovih časih in skrb vzbujajočih demografskih trendih, vse bolj zavedajo. »V tem smislu prepoznavajo tudi doprinos oziroma koristnost zavarovanj, ki jih omogočajo svojim zaposlenim. Na dolgi rok se vložek v skrb za zdravje in tudi finančno varnost zaposlenih podjetjem obrestuje. S skrbjo za dobro počutje na delovnem mestu lahko namreč podjetja bistveno izboljšajo zadovoljstvo zaposlenih in povečajo delovno učinkovitost.«
In kot še pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, je v njihova kolektivna nezgodna zavarovanja prek podjetij in s.p. vključenih več kot 200.000 zavarovancev. »Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje običajno sklenejo večji delodajalci. Prav tako slovenska podjetja vedno bolj prepoznavajo potrebo po skrbi za zdravje vseh svojih zaposlenih. Poleg preventivnih aktivnosti jim je pomemben tudi hiter dostop do zdravstvene obravnave in čim hitrejša vrnitev na delo.«
Sicer pa Zavarovalnica Triglav svojim zaposlenim (v nekaterih primerih tudi njihovim družinskim članom) nudi vključitev v zavarovanja, s katerimi, kot pravijo, pripomore k njihovi dodatni varnosti in finančni zaščiti, in sicer v kolektivno nezgodno zavarovanje, zavarovanje Specialisti Kolektivno ter zavarovanje Operacije Kolektivno. Vsi, ki so pri njih zaposleni vsaj leto dni, pa se lahko vključijo še v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) in kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje (PPZ).
»Kot odgovoren delodajalec in kot družini prijazno podjetje izvajamo številne aktivnosti in skrbimo za zdravo, urejeno, spodbudno, sproščeno ter varno delovno okolje, ki zagotavlja možnost nenehnega razvoja, usposabljanja ter karierne in osebne rasti. Zaposleni imajo na voljo tudi vrsto ugodnosti oziroma aktivnosti, s katerimi jih spodbujamo k skrbi za zdravje in dobro počutje, tako v službi kot doma,« še pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav.
Deloittova raziskava: Zaposleni imajo vse večjo pogajalsko moč
Deloittova najnovejša raziskava med milenijci in pripadniki generacije Z kaže, da obe generaciji zelo skrbi trenutno stanje sveta. Skrbijo jih življenjski stroški – skoraj polovica jih pravi, da živijo od plače do plače –, podnebne spremembe, razlike v premoženju, geopolitični konflikti in pandemija covida-19. Poleg tega sta plača in izgorelost največja krivca za fluktuacijo zaposlenih, pri iskanju nove službe pa jim je najpomembnejše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Obenem si omenjeni generaciji na različne načine prizadevata zmanjšati svoj vpliv na okolje. Ob tem pa pravijo, da vlade in podjetja ne naredijo dovolj.
Trend prostovoljnih odpovedi
Zaposleni imajo zaradi trenda prostovoljnih odpovedi (the Great Resignation) vse večjo pogajalsko moč. Raziskava je še pokazala, da je zvestoba zaposlenih večja kot lani; verjetno zato, ker so številni v preteklem letu zamenjali službo. »Še vedno pa si 40 odstotkov generacije Z in skoraj 25 odstotkov milenijcev v naslednjih dveh letih želi pustiti trenutno službo; tretjina jih je to pripravljena storiti brez nove službe na vidiku.«
Glavni razlogi, zakaj so anketiranci v zadnjih dveh letih pustili službo, so plača, vprašanja, povezana z duševnim zdravjem na delovnem mestu, in izgorelost. Pri iskanju nove službe pa so jim najpomembnejši ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter učenje in razvoj.
Vprašani vidijo fleksibilno delo kot način za vzpostavljanje ravnovesja v življenju, ki jim prihrani denar in čas za ljudi in aktivnosti, ki jim veliko pomenijo. Tri četrtine vprašanih pravi, da si želijo hibridno delo na daljavo, in številni si želijo imeti bolj fleksibilen delovnik.
Pri zaposlovanju in zadrževanju talentov je še naprej bistvenega pomena, da organizacija posluje z namenom, ki presega njene lastne interese. »Skoraj dva od petih anketirancev sta že kdaj zavrnila vlogo ali nalogo, ki se ni ujemala z njunimi vrednotami. Anketiranci, ki so zadovoljni z družbenim in okoljskim vplivom svojega delodajalca, vključno z njegovimi prizadevanji za spoštovanje bolj raznolike in vključujoče kulture, pogosteje navajajo, da si želijo dolgoročno ostati pri delodajalcu.«
Osredotočanje na dobro počutje
Med zaposlenimi so ravni stresa še vedno visoke, še posebej pri anketirancih iz generacije Z. Skoraj polovica slednjih (46 odstotkov) in približno štirje od desetih milenijcev (38 odstotkov) je povedalo, da so ves čas ali večino časa pod stresom. In kot še navaja Deloittova raziskava, se skoraj polovica vprašanih počuti izgorelo zaradi pritiskov, ki so posledica delovnih obremenitev, in približno enak odstotek jih pravi, da je veliko njihovih kolegov zaradi izgorelosti pred kratkim pustilo službo. »Kaže torej, da imajo delodajalci težave z odpovedmi, ki pa jih po mnenju petine vprašanih ne jemljejo resno ali se jih ne trudijo preprečevati.«
V raziskavi so anketirani tudi povedali, da se njihovi delodajalci bolj osredotočajo na njihovo dobro počutje in duševno zdravje kot pred pandemijo. Pri tem pa jih po drugi strani več kot polovica navaja, da to nima velikega vpliva na zaposlene. »Stres in anksioznost ne bosta kar tako splahnela, še posebej ne ob hitrem tempu življenja in napovedih vse višjih življenjskih stroškov. Vse to močno vpliva na življenje milenijcev in generacije Z in na njihov pogled na svet,« pravi Damjana Spruk, vodja kadrovske službe za Deloitte Slovenija.
»Vodje podjetij morajo podpreti in spodbujati duševno zdravje zaposlenih in omejevati dejavnike, ki povzročajo stres in izgorelost. Boljši viri pomoči na področju duševnega zdravja, bolj zdrave meje med zasebnim in poklicnim življenjem, ustvarjanje okolij brez predsodkov in spodbujanje ljudi, da prispevajo k spremembam na bolje, so samo nekateri od načinov, kako lahko vodje spodbujajo duševno zdravje na delovnem mestu.«
