Šport in kibernetsko varnost povezujejo čustva
Sponzorska podpora zimskemu športu je za podjetje logičen izbor, pravi Petra Veber, direktorica organizacije v Esetu Slovenija. Tudi za podjetje, ki deluje na področju kibernetske varnosti, so najživahnejši meseci od pozne jeseni do pomladi. »Ponosni smo, da lahko krepimo zavedanje o pomenu tega področja tudi s podporo športnikom, kajti z našo prisotnostjo je kibernetska varnost avtomatsko tema pogovorov med podjetji in širše,« ocenjuje.
V Esetu Slovenija pravite, da šport že od nekdaj povezujete s svojo blagovno znamko in kibernetsko varnostjo. Kako se povezujejo in prepletajo vse tri točke tega trikotnika?
Naša blagovna znamka se povezuje z vrednotami, ki so pogum, integriteta, zanesljivost in strast. Vse te vrednote imajo tudi naši vrhunski športniki, zato se z njimi povezujemo, in to sovpada tudi s kibernetsko varnostjo. Tudi geslo našega podjetja je Eset Progress. Protected. Torej varujemo napredek, tako v športu kot na spletu. S tem komuniciramo vrednote, ki jih živijo tudi naši vrhunski športniki in naše podjetje. Prek športnikov se bolj približamo mladim in na splošno končnim uporabnikom. Povezave lahko iščemo v čustvih, ki jih kot navijači podoživljamo s športniki ob njihovih uspehih in spodrsljajih.
Po drugi strani so čustva prisotna tudi na spletu, še posebno kadar se zgodi varnostni incident. Takrat so seveda negativna, a s spletom kot uporabniki povezujemo tudi prijetne občutke, saj nam je splet močno olajšal življenje. Spomnimo se samo na elektronsko pošto, spletno bančništvo, kako vse si lahko vsak dan pomagamo s telefonom, ki je povezan v svetovni splet. Če poskrbimo za varno uporabo interneta, smo tudi bolj pomirjeni in zadovoljni. S poslovno javnostjo pa se povezujemo prek športnih druženj v Planici, na Vitrancu in tudi zunaj slovenskih meja, kamor povabimo naše stranke.
Kako pa bi po več letih v zimskih športih kot sponzorji ocenili vpliv vaše prisotnosti glede zavedanja o pomenu zaščite proti kibernetskim napadom ne samo pri športnikih, ki jih podpirate, in javnostjo, ampak tudi pri podjetjih, s katerimi pridete v stik v okviru sponzorstva?
Da, z našo prisotnostjo je kibernetska varnost avtomatsko tema pogovorov tako v poslovnih krogih kot širše. Ena od teh iniciativ je naš Eset zimski dan, v okviru katerega se mladi družijo z našimi športnimi ambasadorji in hkrati krepijo zavest o pomembnosti varne uporabe interneta.
Dobro smo se povezali s srednješolci in imeli predavanje na ljubljanski srednji ekonomski šoli Roška o pomenu kibernetske varnosti. Tam bomo tudi izvajali program s pomočjo priročnika o digitalni varnosti, ki ga je Eset pripravil za učitelje, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na družbena omrežja, ne na lažne novice, ki so danes med mladimi precej prisotne, na spletne igre, ki so zelo v porastu, in na varnostna gesla.
Bi rekli, da so znanja na področju kibernetske varnosti ravno tako pomembna kot skrb za aktiven življenjski slog – prvo za naše zdravje v svetu interneta in drugo za fizično zdravje?
Da, tu so povezave. Zato ker je na spletu treba poskrbeti za zdravo uporabo spleta, kar pomeni tudi ustrezno uporabo antivirusne zaščite. Nobena stvar nas sicer ne more stoodstotno zaščititi, je pa zelo pomembno, da so ljudje ozaveščeni, da varno uporabljajo splet. Še posebno spletno bančništvo, ker vemo, da je bilo na tem področju največ varnostnih incidentov v zadnjih letih. Treba je skrbeti za zdrave načine uporabe, med katere spada tudi čas, ko smo pred zasloni. Na omenjeni srednji šoli je to v povprečju šest ur na dan, kar se mi zdi skrb vzbujajoč podatek.
Ste osebni sponzorji skakalca Lovra Kosa, sodelujete tudi z deskarjema Žanom Koširjem in Timom Mastnakom. Zakaj se s sponzorstvi usmerjate ravno v zimske športe?
Zimske športe smo izbrali, ker je tudi naša sezona ozaveščanja o kibernetski varnosti ravno takrat, ko traja tudi njihova sezona. Začne se oktobra, ko je tudi mesec kibernetske varnosti in traja s presledki do konca maja. Med počitnicami je interakcij z našimi uporabniki in s potencialnimi novimi strankami manj, manj je tudi obiska naših socialnih omrežij.
Vsi trije omenjeni športniki so olimpijci. Ob dnevu varne uporabe interneta ste tudi sami organizirali mini olimpijske igre za otroke. Kako uspešni so bili?
To poteka v okviru našega natečaja Eset zimski dan. Letos so mladi med 14. in 26. letom starosti ustvarjali na temo varne uporabe umetne inteligence, 30 najboljših posameznikov je za nagrado prejelo celodnevno druženje s tečajem deskanja z Žanom Koširjem, ki se mu je letos pridružil tudi tim Mastnak. Na koncu se je odvila tudi mini olimpijada, ki sta jo izvedla olimpijca. Na ta način mlade neposredno spodbujamo še h gibanju. Povezujemo aktiven življenjski slog in kibernetsko varnost.
Ali bi na splošno lahko rekli, da so mladi, ki jih opišemo tudi kot digitalne domorodce, to tudi na področju kibernetske varnosti? Kje vidite priložnosti, da bi izboljšali njihovo suverenost na tem področju, in ali menite, da so v šolah na tem področju dovolj oziroma sploh aktivni?
Več izobraževanj. Delali bomo projektno. Omenila sem že srednjo ekonomsko šolo Roška, kjer bomo imeli interaktivno izobraževanje kibernetske varnosti za dijake vseh letnikov. Mladim bomo na zabaven način pokazali, kako enostavno je vdreti v telefon, uganiti geslo. Namen je, da se zavedo, kaj takšen varnostni incident res pomeni. Pozornost bomo namenili tudi lažnim informacijam, kar je kar velika težava. Vemo, da imajo tudi učenci, dijaki lažne profile na družbenih omrežjih, kjer komunicirajo različne stvari in se ne zavedajo, da imajo lahko njihovi zapisi in odločitve tudi dolgoročnejše posledice.
Zato smo tudi mi na Esetu v sodelovanju s sociologi in psihologi izdali ta priročnik, po katerem bomo izobraževali po šolah. V Sloveniji imamo tudi nekatere neprofitne organizacije, ki se tudi ukvarjajo s tem področjem, vidimo pa, da je kot zasebno podjetje težko priti v neko šolo, čeprav je strokovno morda bolj podkovano. V tujini ima Eset veliko teh izobraževanj v srednjih in osnovnih šolah, posebno na Slovaškem, od koder prihaja, pa tudi v Franciji in Nemčiji. V Sloveniji pa ne pridemo zraven. Tudi natečaj Zimski dan smo včasih organizirali za šole, ampak ni bilo velikega zanimanja, zato smo se odločili, da povabimo posameznike.
Ruska skupina hekerjev je napovedala množične napade na spletne strani slovenskih državnih institucij in agencij ter jih nato nekaj tudi izvedla. Kaj takšna napoved pomeni za ponudnika zaščitne opreme in ali lahko karkoli stori, da stranke še dodatno zaščiti?
Šlo je za tako imenovane ddos napade, s katerimi hekerji povečajo promet na spletnih straneh. Tu je težko karkoli storiti, na srečo se na ta način tudi ne povzroči tolikšne škode, kot če bi vdrli neposredno v informacijske sisteme podjetja. V tem drugem primeru je preprečevanje ključno. Ugotavljamo, da zgolj kibernetska zaščita ni dovolj, ampak je pomembno, da nekdo nenehno spremlja dogajanje, pripravlja poročila in priporočila za odpravo šibkih točk ter izboljšav. Podjetja, ki nimajo varnostnooperativnega centra, varnostni incident odkrijejo v povprečju šele 200 dni po dogodku, kažejo podatki raziskovalne družbe Gartner.
Podjetja, ki nimajo varnostnooperativnega centra, varnostni incident odkrijejo v povprečju šele 200 dni po dogodku.
Eset je razvil orodje, s katerim spremljamo promet ves čas, vse dni v tednu. Gartner ugotavlja, da če podjetje uporablja naš varnostnooperativni center, sistem varnostni incident zazna v povprečju v 20 minutah in v eni uri strokovnjaki že začnejo reševati težave. Če zgradi svojega, je povprečni čas odkritja varnostnega incidenta 16 ur. Podjetja sama težko opravljajo takšen nadzor. Po eni strani imajo omejen IT-kader, nimajo toliko znanja, da bi analizirali vzorce in podtaknjene programe, da bi ugotovili, ali je okužba, ali ne. Mi imamo skupino strokovnjakov, ki že 30 let razvijajo varnostne rešitve v EU. To, da prihajamo iz EU, se mi zdi zelo pomembno. Brez te rešitve bodo podjetja težko obvladovala tveganja. Kar zadeva varnost, menim, da je za podjetje ceneje plačati dodaten strošek strokovnega nadzora s certificiranimi zaposlenimi vse dni v letu kot imeti zaposlene, ki bodo za to skrbeli.
Na splošno so kibernetski napadi vse močnejše orožje, ki uničuje gospodarstvo, hekerji so čedalje uspešnejši. Kakšni so trendi na področju kibernetske varnosti – kako se bo varnost spremenila in kakšne grožnje lahko pričakujemo?
Poleg phishinga (ribarjenja), ki ga je zdaj največ, bodo trend kompleksne taktike in tehnike napadov na podlagi umetne inteligence. Na drugi strani pa tudi postopke tistih, ki se borimo proti temu, ustvarja in podpira umetna inteligenca na vseh stopnjah verige učenja.
Telefon smo sprejeli kot svojega najboljšega spremljevalca, z njim imamo svet na dlani, prijatelje blizu, omogoča nam tudi plačevanje. Ali postaja tudi naš sovražnik?
Da, gotovo. Telefon, sploh sistem android je precej odprt in tam je največ varnostnih incidentov. Ti so mogoči prek vsake naprave, ki ima operacijski sistem, tudi pametne televizije, imamo izkušnje z vdorom v podjetje skozi pametni avtomat za kavo.
