Verjamem, da bo Pariz ostal zapisan v srcih športnikov
Za Slovenijo je zelo pomembno, da smo se odločili hitro in za pravo lokacijo Slovenske hiše na olimpijskih igrah v Parizu, kjer bodo poleg sprejemov za športnike organizirani tudi različni poslovni in drugi mednarodni dogodki. To je v intervjuju poudaril Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS – ZŠZ). Napovedal je tudi skorajšnjo ustanovitev kluba slovenskih mednarodnih športnih funkcionarjev, katerega častni predsednik bo Aleksander Čeferin.
Šport v Sloveniji ima velik multiplikativni in (ne)posreden učinek na gospodarstvo, zato so tudi aktivnosti ob športnih prireditvah pomembne. Pred nami so olimpijske igre v Parizu, kjer bo Slovenska hiša platforma tudi za poslovne in diplomatske stike na najvišji ravni. Kaj vse bo ponudila in kateri del pri njeni vzpostavitvi je bil najtežji – poslovni, organizacijski ali logistični?
To je izjemna priložnost, saj se olimpijske igre s Parizom po 12 letih vračajo v Evropo in potem jih spet najmanj toliko let ne bo na evropskih tleh, naslednje bodo namreč v Los Angelesu in potem v Brisbanu.
Že pred dobrim letom smo začeli razmišljati, kako bi ta dogodek kar najbolje izkoristili, ker je šport po eni strani ne samo povezovalec ljudi in navdih mladim, ampak tudi vrhunski ambasador ugleda in prepoznavnosti naše države. Bil sem zelo vesel, da sem imel že junija lani priložnost na seji vlade predstaviti projekt Slovenske hiše v Parizu, kot smo si ga zamislili v OKS. Pri tem ne gre samo za gospodarstvo, turizem in šport – pri čemer imamo zelo dobro podporo resornega ministrstva (MGTŠ) pod vodstvom ministra Matjaža Hana –, ampak je celotna vlada pod vodstvom Roberta Goloba prepoznala v Slovenski hiši priložnost za promocijo kulture, znanosti, diplomacije, kulinarike oziroma vsega, kar Slovenija je.
Ne nazadnje bo Pariz poleti središče sveta, za Slovensko hišo pa smo izbrali vrhunsko lokacijo v parku La Villette, kjer so naši prvi sosedje prav domačini Francozi. Po ocenah naj bi park, kjer bo tudi uradna največja navijaška cona, vsak dan obiskalo od 80.000 do 100.000 obiskovalcev.
Zelo pomembno je bilo, da smo se odločili hitro in za pravo lokacijo, ki je v bližini stadiona Stade de France in olimpijske vasi, da bomo lahko pripravili sprejeme za športnike in slavili športne uspehe, poleg tega bodo organizirana tudi poslovna in druga srečanja, na katerih sodelujemo s Spiritom, STO, UKOM, Združenjem Manager, GZS itd.
V Slovenski hiši bo OKS organiziral tudi druge mednarodne dogodke, konec julija, na primer, na temo enakopravnosti žensk, kjer naj bi imela nagovor tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Na začetku avgusta bo razprava o trajnosti in zelenem prehodu, na kateri naj bi imel častni nagovor predsednik vlade Robert Golob, uvodničar pa bo nekdanji evropski komisar Janez Potočnik.
Potem bodo o drugi karieri športnikov ter o (ne)pripravljenosti in izzivih na podlagi izkušenj z Andražem Vehovarjem razpravljali tako slovenski kot tuji športniki. Govorili bomo tudi o Sloveniji kot priložnosti za investicije, pri čemer pričakujemo, da bi se poslovnežem pridružil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Zadnji naš dogodek pa bo namenjen Športu in kulturi kot zaveznikoma z veliko skupnimi točkami, tako na lokalni ravni kot v zamejstvu in tujini, kjer sta šport in kultura povezovalca naroda. Na njem naj bi sodelovali vsi trije resorni ministri: Matjaž Han, Asta Vrečko in Matej Arčon.
Po čem vse bi bile lahko po vaši oceni olimpijske igre v Parizu prepoznavne kot izjemne?
Če govorimo o igrah v celoti, se francoski organizatorji trudijo, da bodo to najbolj vključujoče igre v najširšem pomenu besede. Ne nazadnje je treba poudariti, da naj bi bilo na OI zastopanih 50 odstotkov športnic in 50 odstotkov športnikov. Poleg tega naj bi bile to tudi najbolj trajnostne igre, v popolnoma vseh elementih. Sicer pa želijo francoski organizatorji narediti vtis že z otvoritveno slovesnostjo na Seni, če bodo le varnostne razmere to dopuščale. Obstajajo tudi drugi scenariji, ampak verjamem, da bosta tako odprtje kot zaključna slovesnost vrhunska ter bosta poleg tekmovalnega dela ostala zapisani v srcih športnikov. Za športnike je pomembno tudi življenje in druženje v olimpijski vasi, zato menim, da bo to zanje nepozabno doživetje.
Z vidika Slovenije so olimpijske igre v Parizu v enem delu izjemne že zdaj, saj vemo, da bomo imeli res številno olimpijsko reprezentanco.
Z vidika Slovenije pa so v enem delu izjemne že zdaj, saj vemo, da bomo imeli res številno olimpijsko reprezentanco. Poleg vedno vrhunskih individualnih športnic in športnikov imamo že zdaj prvič v zgodovini v njej dve kolektivni športni panogi – moški in ženski rokomet. To je še posebno pomembno, ker je za ženski šport to prva kolektivna uvrstitev na olimpijske igre. Veliko priložnost imamo tudi pri odbojki in košarki. Verjamem, da bosta v kvalifikacijah uspešni obe ekipi.
Kakšno številko predvidevate?
Napoveduje se verjetno najštevilnejša ekipa športnic in športnikov do zdaj, predvidoma okoli 90, morda celo blizu sto. Doslej je bila slovenska reprezentanca z 79 športniki najštevilnejša na OI v Atenah.
Sicer pa zdaj športnicam in športnikom želim najboljše možne priprave in predvsem to, da ostanejo zdravi. Je pa OKS z njihovimi nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami dnevno v stiku zato, da priprave potekajo nemoteno, da imajo na voljo ustrezne tako finančne kot strokovne pogoje za kvalifikacije, priprave in nastop na tekmovanju.
»Slovenija je na področju športnih dosežkov velesila, ampak na mednarodnem športnem političnem parketu ni dovolj močna in prepoznavna. Najti moramo načine, kako to izboljšati,« ste mi povedali v najinem zadnjem pogovoru. V kolikšni meri so se že obrestovala vaša prizadevanja na mednarodnem področju?
Že v mojem programu sem med drugimi aktivnostmi zapisal potrebo po še precej močnejši zastopanosti v mednarodnih kontaktih, tako na ravni Mednarodnega olimpijskega komiteja, kjer sem pred tedni imel zelo dobro srečanje s predsednikom MOK Thomasom Bachom v Lozani. Skupaj s celotno mojo ekipo smo z vodji različnih oddelkov na MOK imeli nekajdnevne vsebinske pogovore o vseh temah. Ne smemo pozabiti, da je ta mednarodna olimpijska družina tudi pomemben financer naših aktivnosti za šport na vseh ravneh. Zato so takšni kontakti pomembni tudi za evropske in svetovne projekte, ki jih vodimo v korist slovenskega športa.
Izvrstne stike imamo tudi na ravni Evropskih olimpijskih komitejev (EOC). Predsednik Spyros Capralos je bil že večkrat v Sloveniji. Zelo dobre odnose imamo s številnimi predsedniki nacionalnih olimpijskih komitejev in zelo smo aktivni tudi pri povezovanju na regionalnem delu. Tu obstaja neformalna skupina ožje regije Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, kjer je bila lani jeseni gostiteljica Slovenija.
In kako daleč ste z ustanovitvijo kluba slovenskih mednarodnih športnih funkcionarjev?
Ker nekateri naši kolegi iz Slovenije opravljajo zelo ugledne aktivnosti na različnih ravneh delovanja v športu – med njimi seveda prednjači naš izjemni Aleksander Čeferin, ki vodi UEFO –, sem si vedno želel vzpostaviti tudi takšen klub. Prvi sestanek v ožji sestavi smo že imeli in tako bomo že kmalu ustanovili klub slovenskih mednarodnih športnih funkcionarjev. Častni predsednik bo Aleksander Čeferin, sam pa bom prevzel predsedovanje kluba.
V klub bomo postopno povabili kolegice in kolege, ki delajo na ravni krovnih evropskih in svetovnih športnih organizacij, zato da bomo delili izkušnje, znanja, se povezovali in gradili ugled slovenskega športa tudi na tej diplomatski ravni. Rezultat tega bi lahko pomenil tudi to, da bomo še uspešnejši pri pridobivanju organizacij velikih mednarodnih športnih prireditev, ki imajo izjemne multiplikativne učinke za razvoj turizma, gospodarstva v celoti in za šport. Povečujejo namreč interes mladih za šport in zdravo življenje. S tem vzpostavljamo učinkovitejšo delovno populacijo in mladostnike, ki se ukvarjajo s športom, ne pa s stvarmi, ki so včasih škodljive. Še posebno pa želim poudariti pomembnost vrednot sodelovanja, prijateljstva in spoštovanja, ki jih tako dobro pooseblja prav šport.
Kako pa ocenjujete svoje dosedanje opravljeno delo na čelu OKS?
Skladno z mojim volilnim programom nam je že v prvem letu dela uspelo precej povečati pridobivanje tako javnih kot zasebnih sredstev, v tem drugem letu pa se že približujemo tisti moji želeni podvojitvi teh sredstev. Poleg tega smo izboljšali komunikacijo z vsemi deležniki ter vzpostavili podporo manjšim članicam, še posebej v pravnem, računovodskem in marketinškem delu. Omenil bi tudi redna srečanja s članstvom, tako bomo imeli maja ponovno letno srečanje vseh nacionalnih panožnih športnih zvez in resornega ministrstva, na katerem predstavimo, kje smo in kaj delamo. Zelo dobro je bilo sprejeto že lansko prvo podobno srečanje, podobno kot tisto, na katero je ministrstvo povabilo tudi župane – govorili smo o športu na lokalni v najširšem pomenu, vključno s športno infrastrukturo.
Po drugi strani pa bi želeli narediti tudi premik pri podpori športu tudi z vidika davčne zakonodaje, da bi dejansko bila bolj naklonjena vsem tistim, ki delujejo v športu, ter sponzorjem, da bi ti lahko bili zaradi razbremenitev še bolj zainteresirani za vlaganje v šport.
Sicer pa se vse začne in konča pri dobri ekipi. Vesel sem, da imam izjemno ekipo podpredsednikov – Katja Koren Miklavec, Enzo Smrekar, Metod Ropret in Miran Kos –, ki so vrhunski kot posamezniki in kot tisti, ki pokrivajo vsak svoje področje. Zelo uspešno dela tudi ostala profesionalna ekipa znotraj OKS: generalni sekretar Tomaž Jontes, vodja sekretariata in pisarne za mednarodne zadeve Blaž Perko, poslovni direktor Matic Švab in direktor sektorja za šport Uroš Mohorič.
Kako ocenjujete sodelovanje z resornim ministrstvom? Ali so predvidena državna finančna vlaganja v šport že dovolj visoka?
Novo ministrstvo, ki povezuje gospodarstvo, turizem in šport – kar je bila tudi moja ideja v volilni kampanji – je zelo učinkovito. Z njim smo na OKS vzpostavili konstruktiven dialog, z rednimi sestanki celotnih operativnih ekip z obeh strani, zaradi česar nam je že uspelo realizirati številne aktivnosti. Pogovarjamo se o različnih temah, kot so veliki športni dogodki, finance, zakonodaja, infrastruktura in podobno. Ima pa šport v celotni vladi veliko podporo.
Želimo narediti premik pri podpori športu tudi z vidika davčne zakonodaje, da bi ta bila bolj naklonjena vsem tistim, ki delujejo v športu, ter sponzorjem.
Kot rečeno, bomo do konca leta že skorajda podvojili finančna sredstva, ampak resnici na ljubo si slovenski šport zasluži še več. Predvsem se mi zdi pomembno, da izpeljemo infrastrukturne projekte, kjer je vloga OKS zelo pomembna. In nam tudi resorno ministrstvo priznava to pomembno vlogo, da smo mi tisti, ki pripravljamo predloge za ključne infrastrukturne projekte. Na koncu pa se seveda skupaj odločamo.
Vpeti smo še v pripravo nacionalnega programa športa do leta 2033 in želim si, da ga bomo potem tudi uresničili. Pretekli nacionalni program ni bil slab, a problem je bila njegova realizacija. Ni dobrih ali slabih načrtov, je lahko samo dobra ali slaba realizacija!
Ste tudi izkušen gospodarstvenik – kakšni so po vaši oceni za vse deležnike najučinkovitejši sponzorski modeli v športu in kaj so trendi?
Ker prihajam iz podjetja, ki je v zadnjih nekaj desetletjihzelo veliko vlagalo v šport, sem zelo vesel, da se vse več podjetij odloča za vlaganje v šport. Predvsem zaradi tega, ker vidijo, da so lahko prav šport in športniki zelo učinkovit vzvod za graditev ugleda njihovih blagovnih znamk. Osnovni pogoj pa je, da se vrednote podjetij, ki vlagajo v šport, športnike ali pa klube, poenotijo z njihovimi vrednotami.
Trend pokroviteljev pa je, da vsak izmed njih poskuša biti na neki način unikaten, zato išče elemente različnosti – kar je logično, ker želi nagovarjati določene segmente kupcev skozi neko zgodbo. Tako nekateri vlagajo s poudarkom na ženski šport, šport otrok in mladostnikov ali pa parašport, drugi pa se bolj osredotočajo na šport na lokalni ravni. Tisti, ki se odločijo za vlaganja v šport prek neke krovne organizacije, kot je naša, pa vedo, da je pet olimpijskih krogov najboljša in najbolj ugledna blagovna znamka na svetu, ker je morda edina, ki nima nikakršne negativne konotacije. Šport in olimpizem pa vedno sprožata pozitivne emocije ter povezujeta ljudi.
Ko se podjetja odločijo za vlaganje v šport – naj bo to v olimpijski komite, nacionalne panožne športne zveze, klube, združenja ali v športnike ambasadorje –, se morajo zavedati, da gre po eni strani za neposredni vložek, po drugi pa za aktivacijo. In najuspešnejši športni modeli so se pokazali pri tistih, ki so razumeli vlogo te aktivacije ter se s svojimi strokovnimi ekipami v podjetjih tega lotili na ustrezen in učinkovit način. To pomeni, da če vložiš en evro neposredno, da zatem vložiš še vsaj enega dodatnega, če ne več posredno skozi aktivacijo – in potem lahko dosežeš donose tudi desetkrat večje in je zato učinek še bolj multipliciran.
Po mojem mnenju je pri vseh aktivnostih treba biti unikaten, drzen ter tudi konsistenten pri nagovarjanju ljudi skozi čustva, ki jih vzbuja šport. Potrošnik je namreč edini, ki na koncu vedno odloči, kateri izdelek ali storitev bo kupil. In če gre pri tem za povezavo tega izdelka ali storitve s športom, bo njegova odločitev lažja.
