Brezposelni Španci se vračajo na kmetije

 Španske oblasti so za subvencioniranje dela v kmetijstvu za ljudi brez zaposlitve namenile precej sredstev.

Objavljeno
16. julij 2013 12.26
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Helena Peternel Pečauer, Panorama
Dolga leta je Antonio Sanchez delal kot tesar, žagal, skobljal in izdeloval leseno pohištvo. Ko je bila v Španiji gradnja v razcvetu, so njegove storitve potrebovali ljudje ob vsej andaluzijski obali. Zdaj pa je tesarsko orodje zamenjal za vrtnarsko. Z motiko v rokah se je lotil plevela med šparglji, ki uspevajo v rdeči zemlji, značilni za območje okrog njegovega rojstnega mesta Alameda.

»Kar 35 let sem upravljal svoje podjetje, potem pa je kriza vse uničila. Poiskati sem si moral delo na drugem področju,« zagodrnja 58-letni Antonio izpod močnih sivih brkov. »Moje sedanje delo je zelo drugačno od prejšnjega. Dobro je, da sem veliko na svežem zraku, slaba stran pa so komarji. Včasih je težko, a ne tako zelo kot v tovarni.«

Mnogim španskim podjetnikom je posel propadel že leta 2008, ko se je končalo desetletje množičnih gradenj, Antonievo podjetje pa je bankrotiralo leta 2011. Zdaj se je rešitev zanj pokazala v zemlji, ki je že tradicionalno največja prednost te regije. Mesto Alameda je letos za socialne programe namenilo 60.000 evrov proračunskih sredstev. Najeli so šestnajst hektarov zemljišč, brezposelnim pa plačujejo za gojenje česna, belušev in melon, kar nato seveda prodajajo.

Delo za 35 ljudi

Zanimanje za tovrstno delo je bilo zelo veliko. Ker niso mogli izbrati drugače, so srečneže za delo določili z žrebom. Na zemljiščih zdaj že zorijo prvi pridelki, domačini pa za svoje delo že več tednov dobivajo plačo.

Med prebivalci pokrajine Malaga, v okolici mesta Costa del Sol, imajo eno najvišjih stopenj brezposelnosti v državi. Tu dosega kar 37 odstotkov, medtem ko je povprečna brezposelnost v Španiji ocenjena na 27 odstotkov. »Mestna hiša ima na voljo nekaj sredstev za ustvarjanje novih delovnih mest. Vendar s tem ne bomo mogli preživeti štiri leta,« pravi župan Alamede Juan Lorenzo Pineda. »Ne moremo pomagati vsem. Zelo se trudimo izkoristiti vse vire, ki jih imamo na voljo. Za zelo dobra so se pokazala kmetijska zemljišča.« Projekt je letos v nekaj tednih zagotovil delo 35 ljudem. Župan pravi, da je to majhen projekt, a upa, da bo v prihodnjih letih zrastel.

»Pred industrijskim razcvetom je bilo kmetovanje glavni vir zaslužka v našem okraju, a je bilo deloma opuščeno, saj so ljudje močno stavili na gradnjo. Zdaj, ko je ta panoga propadla, smo se morali vrniti k temu viru.«

Veliko brezposelnih Špancev se je preselilo na podeželje, a niti v mestu, kakršno je Alameda, niso imeli druge izbire, kot da se zakopljejo v delo na zemlji. »Španija je pretežno kmetijska država, okoliščine pa so ljudi prisilile, da so se vrnili na podeželje, v svoje rojstne vasi,« pravi Sandalio Gomez, strokovnjak za delovna razmerja na poslovni šoli IESE v Madridu.

»Uporabili so odpravnine, ki so jih dobili v podjetjih, ko so jih odpustili, celo nadomestila za brezposelnost in oživili svoj odnos do kmetovanja.« Pobude, kakršna je prišla iz mestne uprave v Alamedi, so »dobra ideja, saj so v pomoč ljudem pri vrnitvi h kmetijstvu,« je dejal. »Ti projekti se bodo postopoma širili. To je dobra rešitev in jo je treba spodbujati.«

Odvisnost od žreba

Za mesta, kot je Alameda – s 5500 prebivalci – je bila ta ideja rešilna bilka. »Čeprav se je veliko ljudi vrnilo v svoje vasi, to še ne pomeni, da kmetijski sektor ustvarja nova delovna mesta,« pravi Lorenzo Ramos, generalni sekretar Zveze malih kmetov.

»Kmetje zaradi nizkih cen, ki jih dobijo za pridelke, ne morejo uravnotežiti številk v poslovnih knjigah. Subvencije ne pokrijejo izpada dohodka.« Rešitev s socialno podporo jim »v tem težkem položaju ponuja alternativo,« še dodaja. »Tako bi lahko preživelo veliko ljudi.« Antonio Sanchez zasluži približno 45 evrov na dan. Toda delo je, žal, omejeno le na dva tedna, za sezonsko spravilo pridelkov, potem pa bo moral znova na loterijo v mestno hišo in upati na ugoden žreb. To je majhen prispevek k njegovemu siceršnjemu dohodku, saj vsak mesec dobi 800 evrov nadomestila za brezposelnost, vendar je bolje kot nič. »Vliva mi upanje. Bolje je delati kot biti neaktiven,« pravi. »Za človekovo psihično stanje je to zelo pomembno. Spodbuja ga, da se bori naprej.«