Tiskane izdaje
Tehnična rešitev za lumu je bila Marku Pircu (podiplomskemu študentu fizike), Luki Maliju (mlademu raziskovalcu na fakulteti za elektrotehniko), Stašu Stankoviču (absolventu strojništva) in Benjaminu Poloviču (absolventu na fakulteti za računalništvo in informatiko, ki dela tudi kot programer v manjšem podjetju) precej jasna. Maja Tisel je bila kot absolventka na naravoslovnotehniški fakulteti pristojna za oblikovanje.
Osnovni problem, ki ga je bilo treba rešiti, je bila fizikalna optika na pametnem telefonu. »Vsak je imel svoj pogled na problem in vsak je dodal nekaj, zaradi česar je najbrž izdelek uspel,« spomni Staš.
Če strnemo številke, je za to, da nastane lumu, potrebnih 50 sestavnih delov in deset delovnih procesov v sedmih različnih podjetjih. Marsikatera izboljšava se je zgodila mimogrede, po nasvetu prijateljev. Lumu, ki je zaradi svoje majhnosti hitro izgubljiva napravica, je postal obesek, ko je njihova prijateljica Katja, ko je prvič videla lumu, vzkliknila, da to vendar mora biti obesek, ker je tako lep. »Če veliko ljudi na kupu razmišlja o kakšni stvari, potem tudi kaj nastane. Prednost ekipe je tudi to, da v različnih trenutkih nekdo povleče voz naprej. Ko smo začutili pravi miselni tok, smo mu sledili, čeprav tri dni nismo spali,« povzema Staš.
Strokovnjaki radi pomagajo
Čeprav je mogoče dobiti vtis, da je vse stremelo k rojstvu svetlomera, je resnica nasprotna. Že njihovi bližnji so jih spraševali, kdo bi si želel kupiti kaj takšnega, niti preizkus lokalnega trga ni dal spodbudnih rezultatov. A prav zato, da bi se rešili mentalne omejitve o velikosti potencialnega trga, so se na lastne stroške podali v New York.
»Odšli smo na sejem idej, kjer se predstavljajo start-up podjetja. Različnim medijem smo predstavili lumu, še preden smo ga objavili na Kickstarterju. Najbolj smo bili ponosni na objavo na techcrunch.com, ki predstavlja tehnološke novosti. Na sejmu se je pokazalo, da smo imeli najbolj dovršen izdelek, a najmanj dovršeno promocijsko kampanjo. To je bil vidik, s katerim smo se kot inženirji prvič srečali, hkrati pa zavedli, kako pomemben in znanten del projekta je,« priznava Luka. Prav na tej točki se konča življenje mnogih drznih zamisli. Tudi če rešiš najtrši oreh, ne pomaga, če tega ustrezno ne podpreš s promocijo in prodajo.
Mnogi so prepričani, da je težko začeti iz nič in brez poznanstev, a sogovorniki imajo nasprotne izkušnje. Kreativni um se napaja s problemi, in ne denarjem, poudarja Staš. Vsakega strokovnjaka ali podjetnika, ki so ga prosili za strokovni nasvet, se jim je odzval in jim priskočil na pomoč, podobno je bilo s slovenskim podjetnikom Nikom Klanškom, ki jim je kot poslovni partner z ameriškim državljanstvom omogočil, da so se lahko prijavili na Kickstarter.
»Če vidijo, da resno razmišljaš, ti z veseljem pomagajo, na koncu so še bolj navdušeni kot ti sam. Če resno razmišljaš, si tudi upaš vprašati najboljše. Grafičnega oblikovalca in profesorja Domna Frasa smo odkrili na twitterju in se tam štiri mesece tudi 'dobivali' na sestankih. Za lumu je oblikoval logotip. V Sloveniji smo v prednosti, saj je vsakega strokovnjaka mogoče tako rekoč pocukati za rokav. Za probleme, ki nastajajo, pa tudi moraš verjeti, da obstaja človek, ki bo znal to rešiti, samo pristopiti moraš k njemu. Tudi nas so začeli kontaktirati ljudje z idejami, ki ne vedo, kako naprej,« pravita Luka in Staš. Po njunem vtisu je v Sloveniji še vedno veliko skeptikov tudi nad njihovo idejo, a sami si želijo širiti drugačno miselnost in kreativnim vliti poguma.
Zamisel bodo nadgrajevali
Priznavajo, da lumu vedno nosijo za vratom, vmes pa ga testirajo in preizkušajo, na katerem delu Ljubljane je najbolj sončno, a hkrati zanikajo, da bi bili fanatični privrženci iphona. Je pa res, dodajajo, da se je pri testiranju na različnih pametnih telefonih Applov najbolje izkazal, saj se lumu napaja iz avdiosignala. »Vidi se, da so se pri Applu zaradi ipoda veliko ukvarjali z zvokom in da ne varčujejo pri tehnologijah. Tudi mi raje povišamo ceno, kot da bi varčevali pri elementih, tehnologijah ali materialih,« je neomajen Luka. Zavedajo pa se, da se bosta kakovost in zanesljivost izdelka pokazala šele po nekaj letih.
Kako so določili ceno? »Čeprav lumu nima resnega tekmeca, pa je, lahko rečemo, boljši in cenejši izdelek od podobnih. Cena za prve kupce je 79 dolarjev, in ker smo že dobili kar nekaj naročil, je najbrž na mestu. V spletni prodaji naj bi pozneje stal 99 dolarjev, v trgovinah pa 149 dolarjev, saj trgovine vzamejo ogromno,« pravi Staš.
In kakšna je nadaljnja usoda lumuja? »Lepa,« brez kančka dvoma odgovarja Staš. »Na vsak način si ga želimo širiti naprej. S Kickstarterjem smo pokrili precej specifično nišo, zdaj si bomo prizadevali za spletno prodajo in prodor v trgovine v tujini,« so optimistični sogovorniki. Ugotavljajo, da je zanimivo predvsem veliko zaupanje, ki ga podporniki izkazujejo projektom na platformah za množično financiranje, čeprav nimajo nikakršnega zagotovila, da bodo uresničeni tako, kot ga avtorji predstavijo, oziroma da sploh kdaj bodo.
Ogromno projektov je, ki jih ne izpeljejo, ogromno, ki zakasnijo, a ljudje donirajo denar tudi samo zato, ker so jim bodisi ideja bodisi ekipa ali kaj drugega preprosto všeč, čeprav na koncu zamisel sploh ni uresničena. »Mislim, da je slabost Kickstarterja predvsem to, da je vidna višina zbranega denarja. Mislim, da se ljudje pogosto ne zavedajo, koliko si v projekt že do tedaj vložil denarja, časa in znanja,« sklene Luka Mali.
