Leto premora: po izkušnje za življenje in življenjepis

Največ povpraševanja je po počitniškem delu v ZDA in na Novi Zelandiji.

Objavljeno
02. avgust 2012 18.17
Mojca Finc, Borza dela
Mojca Finc, Borza dela
Mladi v Sloveniji se po končani srednji šoli ponavadi odločijo za eno- ali dvomesečno potovanje in povprečno obiščejo največ tri države, je povedala Vanja Ogrinc iz STA Ljubljana: »Gre za potovanje z nahrbtnikom. Pot si v celoti organizirajo sami, osnovne stvari, kot so zavarovanja, prenočišča in javni prevoz, pa uredijo v naši agenciji. Največkrat se po popotniški izziv odpravijo tisti, ki končajo študij na fakulteti. Želijo si odpočiti od obveznosti doma, a hkrati doživeti nekaj novega, edinstvenega, kar bodo lahko delili s svojimi prijatelji. Za delo v tujini pa se večinoma odločajo študenti po končanem 1. letniku.«

Glede na ponudbo del in popotniških izzivov pri STA Ljubljana je med slovensko mladino največ povpraševanja po počitniškem delu v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji, zelo priljubljene so tudi popotniške destinacije, kot so Tajska, Bali, Peru ter vzhodna in zahodna obala Severne Amerike. Programi dela v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji so odlična priložnost za učenje novih veščin, izpopolnjevanje tujega jezika, z izkušnjami, pridobljenimi pri teh programih, pa pozneje obogatijo svoj življenjepis. Delo v tujini delodajalci v Sloveniji namreč zelo cenijo, je dejala.

Kakšne so glavne napake mladih, ki se odločijo za leto premora in pridobivanje izkušenj s priložnostnim delom? Ponavadi imajo previsoka pričakovanja glede zaslužka, vrste dela in standarda za bivanje, so izkušnje, ki jih imajo v STA Ljubljana. Zato jih pred rezervacijo in plačilom natančno obvestijo o vsem potrebnem: o pridobivanju vizuma za delo, cepljenjih, veljavnosti potnega lista ...

Vse te podatke najdejo tudi na njihovi spletni strani, popotniške izkušnje pa lahko črpajo s spletnega foruma. Da bi se dobro pripravili za novo življenjsko poglavje, se pred odhodom z agenti pri STA Ljubljana posvetujejo o željah, pričakovanjih in denarnih zmogljivostih.

Kljub krizi pri STA Ljubljana opažajo, da se mladi še vedno odločajo za potovanja. Povpraševanje se je zaradi slabše denarne zmogljivosti le za malenkost zmanjšalo, a tisti, ki so popotniki v srcu, vedno najdejo možnost za potepanje po svetu, je prepričana Vanja Ogrinc.

Med tjulnje na irsko obalo

Eno od zanimivih priložnosti za delo v tujini ponuja od lani, ko je ustanovila Dingle Language School (jezikovna šola Dingle), na Irskem Bianca Popovich. Mladi v tednu dni bivanja (mogoče ga je tudi podaljšati) na zahodni obali pri prostovoljnem delu pilijo angleški jezik, pridobivajo delovne izkušnje, spoznavajo nove ljudi, raziskujejo Irsko in njeno kulturo. Izbirajo lahko med delom v akvariju (letos na sporedu septembra), slaščičarni, veterinarski ambulanti, konjeniškem klubu, lokalni pivovarni, trgovini z zdravo prehrano in kavarni.

Letos je Bianca gostila že 50 študentov, lani jih je v treh mesecih naštela kar 130. »Prihajajo z različnih fakultet, od biologov do študentov z akademije za glasbo,« je povedala sogovornica. Z vsakim od njih ob prihodu v Dingle, kraj z dva tisoč prebivalci, glede na njegove želje sestavi dnevni urnik. Štiri ure na dan namenijo delu, preostali čas si zapolnijo z izleti in druženjem.

Izbirajo lahko med počitniškim programom, ki vključuje raziskovanje zahodne obale, in jezikovno šolo. Ta ni tipična, saj ni predavanj, osvajanje jezika temelji na konverzaciji ob delu in druženju. Biancini obiskovalci se najpogosteje odločijo za pomoč pri pospravljanju v slaščičarni. »Gre za majhen lokal, v katerem je približno šest miz. Fluktuacija strank je zelo velika, prihajajo turisti z vseh delov sveta. Mladi pomagajo pri pospravljanju miz, ob sporazumevanju s strankami pa bogatijo angleško besedišče,« je naštela Bianca. In navsezadnje lahko okušajo tudi sladoled, kajti »ponudba vključuje, denimo, okusa črnega kruha ali morske soli, česar v Sloveniji ne poznamo«.

Spomladi je v dogovoru z lastniki v oglasu ponudila plačano delo: 8,65 evra na uro, kar je irski minimum, za slovenski študentski žep pa nadstandard. A odziva ni bilo. »Bila sem presenečena,« je dejala Bianca Popovich, ki mladim ob odhodu pripravi potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu na Irskem, nekakšno priporočilo k življenjepisu pri iskanju službe.

Tisti, ki izberejo počitniški program, obiščejo Blasket island, s katerega opazujejo tjulnje. »Ti so pri nas skoraj domača žival, kakor pes ali mačka. To je nekaj, kar je treba videti in doživeti, če si v teh krajih. Čudovita izkušnja je tudi izlet s kajaki pod klifi, kjer si v jamah ogledajo ekosistem. Zelo priljubljen je ogled modre morske zvezde, ki je zelo redka. Potem je tu še srečanje s fungijem, delfinom, ki priplava do obiskovalcev, ko gredo s kajaki v jame, in jih pozdravi. Vsi so navdušeni, to je posebno doživetje,« je naštevala sogovornica. Dodala je, da je pripravljena pomagati vsakomur, ki bi si želel bodisi delovne izkušnje, popotniške smernice, pomoč pri vzpostavljanju stikov z univerzami ali nastanitvi na Irskem.

»Pred kratkim smo gostili gimnazijca Vida, ki je blestel na enem od tekmovanj v frizbiju. Prihodnje leto mu bom pomagala pri organizaciji kampa v učenju metanja frizbija za otroke. Starši so med poletjem veseli, če otroke lahko vključijo v raznovrstne dejavnosti. Približno 50 evrov na otroka bodo morali plačati za en teden, po dve uri na dan, kar bo Vidu zagotovilo približno 500 evrov v enem tednu. To ni samo lepa izkušnja dela v tujini, ampak za mlade tudi dober zaslužek,« je navedla eno od zamisli, kako povezati Slovence in Irce.

Povpraševanje po varuškah

»Rada bi vzpostavila vez tudi pri iskanju varušk, saj je povpraševanje po varstvu otrok na Irskem veliko. Plačilo za varuško iz tujine je v primerjavi z njihovim standardom skoraj zastonj. Za štiri ure dela na dan v enem tednu lahko zasluži sto evrov, poleg tega ima pokrite stroške bivanja in prehrane. Ponavadi jo iščejo vsaj za tri mesece,« je predstavila Branka Popovich in dodala, naj zainteresirani kar vzpostavijo stik z njo.

Preden je leta 2003 odrinila na Irsko, je v Sloveniji delala z otroki s prilagojenimi potrebami. »Vedno sem si želela v tujino. Pripravila sem kovčke, jih namestila v avtomobil, na sedež posedla še hčer in pristali sva v Dublinu. Brez službe, brez stanovanja. To je bila dogodivščina,« je za devet let nazaj čas zavrtela Bianca Popovich. Na Irskem uživa, a zelo pogreša Slovenijo. Občutek domačega pa zapolni s študenti in srednješolci, za katere skrbi, kot bi bili njeni otroci.