Matija: dobra ideja, oplemenitena z družbeno odgovornostjo

Mreža Matija, ki deluje v okviru podjetja CareDesign, je dobila letošnjo nagrado za družbeno odgovorno podjetniško prakso v kategoriji za mala in srednja podjetja; podeljuje jo Mreža za družbeno odgovornost Slovenije. V podjetju so trije zaposleni, prav te dni se veselijo novih sodelavcev, sicer pa so v mreži ocenili, da bi lahko v Sloveniji za pomoč starejšim ustvarili vsaj štiri tisoč delovnih mest.

Projekt Matija, ki deluje od decembra 2012, je zasnovan tako, da starejši prebivalci na brezplačni telefonski številki (080 10 10), torej na enem mestu, laže dobijo vse potrebne informacije o ponudnikih plačljivih in neplačljivih storitev ter pomoči. Glavni namen je omogočiti starejšim, da lahko čim dlje bolj samostojno in kakovostno bivajo v domačem okolju. V mreži Matija je trenutno približno 300 ponudnikov in 2500 uporabnikov, njihovo število pa se vsak dan veča, je povedala vodja projektov pri CareDesignu Jerneja Šimenc. Vodilni partner je Skupnost socialnih zavodov Slovenije.

Trenutno trije zaposleni

Podjetje CareDesign, Sistemi povezovanja, iz Škofje Loke, je deklarirano kot neprofitno in je bilo ustanovljeno samo za delovanje mreže Matija. Zdaj so v njem zaposleni trije, prav te dni pa se veselijo novih sodelavcev, ki se bodo posvetili širitvi in obogatitvi ponudbe storitev in blaga za starejše. Načrtujejo namreč, da bodo predvidoma v drugi polovici junija starejši in njihovi svojci lahko že operaterju na omenjeni številki po ugodni ceni naročili storitve in blago.

Klicni center, v katerem dela 25 strokovno usposobljenih operaterjev, imajo v najemu. V pisarni, kjer razvijajo in zagotavljajo vse potrebno za delovanje mreže Matija, zdaj pomagata dve brezposelni prek programa usposabljanje na delovnem mestu. »Pri zaposlovanju nam zelo prav pridejo programi zavoda za zaposlovanje,« pravi Jerneja Šimenc. Primarni dohodek podjetja je članarina. »Informiranje starejših na številki 080 10 10 je brezplačno. Jasno pa je, da bo starejši, na primer ob naročilu popravila pralnega stroja, plačal izvajalcu. In ker je mreža Matija izvajalcu omogočila prihodek, je prav, da ta plača minimalno letno članarino,« razlaga Jerneja Šimenc.

Letna članarina za mini podjetje z največ tremi zaposlenimi je 80 evrov oziroma 97 z davkom, kar je približno osem evrov na mesec. Mikro podjetje z do deset zaposlenimi plača 195 evrov na leto z davkom, malo z do 25 zaposlenimi 390 z davkom, srednje z do 50 zaposlenimi 780 evrov in veliko 1561 evrov na leto. Za tiste, ki storitev ne zaračunavajo (prostovoljci), in za domove za starejše je članstvo brezplačno.

Letos in prihodnje leto načrtujejo dodatne prihodke ustvariti s sodelovanjem v evropskih projektih, kar bo tudi delni vir za nadaljnji razvoj. »Ker je področij in izzivov ogromno in so za uresničitev finančno zahtevni, dodatna razvojna sredstva iščemo tudi pri domačih in tujih investitorjih,« razlaga vodja projektov.

Podpis kodeksa etičnih načel

Pomembni sta tudi etičnost in družbena odgovornost. Da bi utrjevali zaupanje, podjetja oziroma organizacije, ki se vključijo v mrežo Matija, podpišejo kodeks etičnih načel; ob kršitvah lahko pogodbo takoj prekinejo. Strinjajo se tudi, da jih uporabniki javno ocenjujejo. Tako poteka nekakšna naravna selekcija, ostajajo predvsem tisti, ki dobro delajo. »Do zdaj nismo dobili nobene pritožbe uporabnikov zaradi kršenja etičnih načel ponudnikov, ki so člani mreže Matija. Po teh načelih delujejo tudi projekti, ki jih organiziramo, Prostofer in Matijeve tačke; uporabniki so nam sporočili, da sta dva prostovoljca hotela računati svoje prostovoljne storitve. Takoj smo ju umaknili iz baze in ju o tem tudi pisno obvestili.«

Kot pravijo snovalci, je nagrada potrditev, da je mreža Matija zdrava, družbeno odgovorna in dolgoročno vzdržna poslovna zamisel. Starejši postajajo čedalje pomembnejša skupina prebivalstva, ki se zelo hitro povečuje. To povzroča probleme vsem sodobnim družbam, saj naraščajo stroški za socialno-zdravstvene storitve; po drugi strani pa je z dejavnostmi za starejše povezanih veliko novih priložnosti, delovnih mest pa tudi velika kupna moč. »Z mrežo Matija se zelo učinkovito spoprijemamo z obema izzivoma – zmanjšujemo stroške in povečujemo kakovost življenja starejših, hkrati pa organizirano spodbujamo razvoj novih dejavnosti za organizacije, ki poskrbijo za potrebe starejših. Pri tem je pomembno, da nastajajo povezave med različnimi ponudniki, ki so tako bolj uspešni in učinkoviti v podpori starejšim,« ugotavlja Jerneja Šimenc.

V mreži Matija so pred meseci ocenili, da bi v Sloveniji na področju storitev za pomoč starejšim v prihodnjih letih lahko ustvarili najmanj štiri tisoč delovnih mest. Jerneja Šimenc pravi, da bi sicer težko ocenili neposredni vpliv mreže na ustvarjena nova mesta; število zaposlitev se namreč povečuje predvsem pri partnerjih.

Matija dela

Lani poleti so začeli akcijo Matija dela, s katero upokojence tudi z delom po podjemni ali avtorski pogodbi po omenjeni telefonski številki povezujejo z delodajalci. Novela zakona o urejanju trga jim namreč od 1. julija lani omogoča opravljati začasno ali občasno delo. Po zakonu je najmanjša vsota, ki jo upokojenec lahko zasluži na uro, 4,20 evra. Delavec lahko dela največ 60 ur in v koledarskem letu ne sme zaslužiti več kot 6300 evrov.

V tem času se je prijavilo že več kot 300 upokojencev iz vse Slovenije, največ iz Ljubljane, sledita Maribor in Celje. Večinoma so pripravljeni opravljati dela, za katera potrebujejo izkušnje iz časov, ko so bili še zaposleni. Največ povprašujejo po lažjem fizičnem delu, čiščenju, lažjih administrativnih delih, trženju pa tudi po varstvu ter delu v proizvodnji in gostinstvu. Nekateri bi se želeli lotiti tudi popolnoma novih stvari. Večinoma pa so precej samokritični in tudi povedo, kakšne so njihove omejitve, če so invalidni, gluhi ali imajo sladkorno bolezen.

Zaposlovalce pa je predvsem zanimalo, kakšne so davčne obremenitve za podjetja. Ko so ugotovili, da za delodajalca ni razlike v ceni dela, če zanj dela upokojenec ali kdorkoli drug po podjemni pogodbi, se večinoma niso odločili za posredovanje mreže Matija; ta je namreč samo posrednik, pogodbo o delu pa morata skleniti zaposlovalec in delavec.

Razvojna partnerstva

Razvoj mreže Matija vidijo predvsem v rasti in večjem številu ponudnikov pomoči, storitev in blaga, iz nevladnega, javnega in zasebnega sektorja. »Čedalje bolj so zanimiva razvojna partnerstva, v katerih z različnimi organizacijami skupaj iščemo nove priložnosti na področju storitev za starejše,« ugotavlja Jerneja Šimenc. Pravi, da je za njihove rešitve veliko zanimanja tudi v tujini, zato že načrtujejo širitve na druga območja; v sedanji zasnovi je mreža namreč primerna za katerokoli območje z enim do pet milijonov prebivalcev.