Nad delom na črno bdijo kar štirje nadzorniki

Nadzor nad zaposlovanjem in delom na črno izvajajo pri nas kar štirje nadzorni organi – inšpektorat za delo, tržna inšpekcija, inšpektorat za promet in davčna uprava. Ker je treba podatke o tem zbrati pri vsakem posebej, je težko dobiti jasno predstavo o tem, koliko je pravzaprav nezakonitega dela, vsi pa zagotavljajo, da namenjajo preprečevanju tega prav posebno pozornost, saj to vpliva na zaposlenost v državi.

Objavljeno
16. november 2010 10.31
Simona Bandur
Simona Bandur
Ljubljana - Inšpektorji za delo preverjajo zaposlovanje na črno na podlagi prijav ali z akcijami, tudi popoldne, zvečer, ponoči ali ob koncu tedna, če je treba, trdi glavni inšpektor Borut Brezovar. Lani so opravili 9965 pregledov in zaznali 501 kršitev (med vsemi ugotovljenimi nepravilnostmi zavzemajo osemodstotni delež). »Izkupiček« glede na vsesplošno razširjenost zaposlovanja na črno niti ni velik, vendar glavni inšpektor pojasnjuje, da so prijave marsikdaj neresnične in jih dobijo zaradi družinskih, sosedskih in drugih sporov. »Ugotavljamo, da zaposlovanja na črno ne bi bilo toliko, če ne bi bilo obojestranskega interesa. Delodajalci so se največkrat izgovarjali na potrebo po poskusnem delu. Tudi delavci so dobro poučeni in inšpektorju povedo, da so ravno ta dan začeli delati,« pravi Brezovar.

Delo brez pogodb

Letos do konca avgusta so inšpektorji za delo ugotovili 310 kršitev zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, od tega 253 primerov, ko delodajalec z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi (oziroma druge civilne pogodbe) in ga ni prijavil v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje; 28 kršitev je bilo zaradi zaposlitve tujca v nasprotju s predpisi, v štirih ugotovljenih primerih je posameznik v svojem imenu najel delavca, v prav tako štirih so to delo opravljali dijaki in študentje brez ustrezne napotnice, v enem ugotovljenem primeru je na napotnico delala neka druga oseba, 19 ugotovljenih kršitev je bilo zaradi kratkotrajnega dela ... Letos – do konca prejšnjega meseca – so inšpektorji za delo izdali 161 plačilnih nalogov in 299 odločb o prekršku; po prvih so menda zbrali skoraj 444.000 evrov, po drugih 407.000 evrov.

Sankcije za zaposlovanje na črno znašajo od 4170 do 20.865 evrov za pravno osebo ali podjetnika, ki zaposluje na črno, od 417 do 1880 evrov pa za posameznika, ki tako dela. Po predlogu sprememb zakona bodo te globe bistveno višje. »Z rešitvami se sledi osnovnemu cilju učinkovitejšega preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, zato menimo, da bodo spremembe prinesle pozitivne učinke,« meni Brezovar.

Na tržni inšpekciji so lani opravili 4505 pregledov in izdali 1951 upravnih ukrepov in 1145 prekrškovnih ukrepov. Na podlagi tega so izrekli za 252.000 evrov kazni, od tega so jih kršitelji prostovoljno poravnali le slabih 72.000 evrov, drugo pa bo treba izterjati. Letos do 8. novembra so tržni inšpektorji opravili več kot 3730 pregledov, izdali 658 upravnih in 645 prekrškovnih ukrepov ter deset predlogov na okrajna sodišča. Septembra in oktobra so izvedli poostren nadzor, predvsem popoldne in ob koncih tedna, orientirali pa so se po oglasih; na terenu so zasačili predvsem ljudi, ki so opravljali gradbena in avtomehanična dela ter trgovinsko dejavnost. V več kot 330 pregledih so ugotovili 87 kršitev in izdali 72 odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti, 78 plačilnih nalogov in sedem opozoril zaradi oglaševanja dela na črno; izrečene globe so dosegle skoraj 16.700 evrov.

Na davčni inšpekciji preverjajo, ali zavezanci izdajajo račune, ustrezno izkazujejo promet in plačujejo davke in prispevke. Letos so to zaokrožili v projekt Siva ekonomija in do konca septembra ugotovili 665 kršitev (globe so dosegle 330.800 evrov, 81 prepovedi opravljanja dejavnosti).

Inšpektorji za promet so lani ugotovili 21 in letos 15 kršitev zaradi dela na črno (brez predpisane licence) v dejavnosti prevozov v cestnem prometu, največ pri izvajanju taksi storitev. Za primerjavo: največ kršitev v zadnjem času je bilo leta 2004: 67.