Najbolj zaželeno delo: prenašanje Boltove brisače

Kadrovanje za olimpijske igre, ki se so se začele 27. julija in se bodo iztekle v nedeljo, je z vsemi pripravami vred trajalo od leta 2009. Projekt vodi Steve Girdler, generalni direktor partnerstva London 2012 v mednarodni kadrovski agenciji Adecco. Te dni – tako je bilo vsaj sklepati po pogovoru, ki smo ga opravili po telefonu – zadovoljno opazuje, kako vse teče, kot pravi, brez večjih težav.

»Kot vidite že po televiziji, so ljudje veseli, ker lahko delajo na olimpijskih igrah; radi prihajajo delat, radi so del tega šova. Čeprav delajo včasih od 50 do 60 ur, je to njihova priložnost, da se pokažejo.« Za organizacijo in izvedbo olimpijskih in paraolimpijskih iger, ki se bodo konec meseca prav tako začele v Londonu, so morali najeti od osem do devet tisoč ljudi. Okoli 3800 je bilo takih, ki so dobili »trajne« vloge; decembra so začeli delati tisti, ki imajo naloge v organizacijskem odboru (LOCOG). To so delovna mesta, ki jih je mogoče najti v vseh podjetjih ali delovnih organizacijah in navsezadnje pri pripravi »največjega šova na Zemlji«, kot mu pravi Steve Girdler. Na začetku leta so izbrali še približno pet tisoč ljudi, ki delajo za čas trajanja iger oziroma nekatere od maja do sredine septembra. Okoli 60 odstotkov jih bo delalo še na paraolimpijskih igrah.

Vaša naloga je bila najti ljudi, ki vsak po svoji funkciji in moči pripomorejo k izvedbi iger, na katerih se v 26 disciplinah meri 10.500 športnikov. Kako je potekal tako velik rekrutacijski postopek?

Začeli smo po malem: v skupini štirih ljudi in osnovali skupino 68, ki je izvajala postopek. Poleg tega smo razvili tehnologijo, s katero smo si pomagali pri zbiranju vseh prijav in identifikaciji ustreznih. Obravnavali smo skoraj pol milijona prijav. Sicer pa je postopek izbire potekal tako kot vsi drugi. Na spletni strani smo zbrali prijave. Vse smo pregledali naši ljudje in tisti, ki so izpolnjevali pogoje, so prišli na intervju.

Koliko pogovorov za zaposlitev ste torej opravili?

Mislim, da okoli sto tisoč.

Pri izboru ste imeli cilj zaposliti čim več pripadnikov družbeno izključenih skupin; določen je bil sedemodstotni delež invalidov, 25 odstotkov sodelavcev naj bi bilo iz različnih etničnih skupin, četrtina mlajših od 30 let in 12 odstotkov starejših od 50 let, tudi zastopanost po spolu naj bi bila približno enaka ...

Da, eden izmed največjih izzivov je bila izpolnitev obljube, ki jo je dal London ob potegovanju za gostitelja teh olimpijskih iger: da se bo postavil kot mesto, ki je raznoliko in vključuje različne skupine ljudi. Igre potekajo v enem izmed najrevnejših in hkrati etnično najbolj pestrih predelov Londona. Prebivalce smo hoteli vključiti in zagotoviti službe za ljudi iz vseh teh skupnosti. Drugi razlog pa je bil, da je isti organizacijski odbor pripravljal hkrati olimpijske in paraolimpijske igre. Zato smo hoteli zagotoviti, da se vključijo tudi invalidi. Mislim, da smo tu svojo nalogo zelo dobro opravili, saj je deset odstotkov ljudi, ki sodelujejo, iz različnih skupin invalidov.

Pri kateri od ciljnih skupin je bilo iskanje kadra najbolj težavno?

Eden največjih izzivov so bili, kot rečeno, invalidi. Ljudje z raznimi ovirami se velikokrat niti ne prijavijo razpise za delovna mesta, ker menijo, da jih zaradi svojih težav ne morejo dobiti. Zato smo ustanovili skupino, ki smo jo poimenovali Guaranteed Interviews Team. Vsem tistim, ki so invalidi in so imeli veščine, zahtevane za razpisano mesto, smo jim zagotovili razgovor za delo. To je včasih pomenilo, da smo imeli za nekatera delovna mesta od 10 do 15 kandidatov, ki so invalidi, toda to smo obljubili. Tako so invalidi lahko videli, da smo zelo resni pri zaposlovanju ljudi z ovirami, s tem pa smo premagali tudi ovire v glavah. In ugotovili smo, da imajo invalidi, s katerimi smo prišli v stik, ogromno znanja in veščin, zato jih nismo hoteli izgubiti. Ustvarili smo bazo, imenovano Dissabled Talent Pool [bazen talentov iz skupine invalidov; podobno skupino so ustvarili za pripadnike etničnih skupin]. Če zanje nismo imeli dela, smo jih zapisali na seznam, in ko se bo pojavilo primerno delo, jih bomo lahko poklicali.

V enem od intervjujev ste omenili očitek, ki ste ga večkrat slišali: da je vsa ta politična korektnost presegla vse meje. Kako je bilo mogoče z upoštevanjem vseh ciljev izbrati kader, ki je hkrati ustrezal zahtevam za delovna mesta?

Res je, ljudje me pogosto sprašujejo, ali ni vse to samo slepo zasledovanje politične korektnosti. Moj odgovor je jasen: Ne! To ni politična korektnost. To pojasnjuje že dejstvo, da imamo zdaj nabor zelo raznovrstne delovne sile. Namesto da bi tudi v prihodnje zaposlovali po inerciji, imamo zdaj širšo mrežo ljudi iz različnih okolij, z različnimi zmožnostmi. Nekateri bi rekli, da je to en navaden mišmaš, vendar je to v resnici zelo raznovrstna delovna sila, ki je tudi bolj kreativna in bolj učinkovita.

Kljub vsemu bodimo realni: kakšna je verjetnost, da bodo ljudje, ki so tako kratek čas sodelovali pri izvedbi olimpijskih iger, lahko tudi ohranili delo na teh objektih ali – kar je še pomembneje – da bodo ostali zaposljivi?

Da, to je pomembno vprašanje, kajti igre se bodo kmalu končale, večina bo delala kvečjemu do sredine septembra. Kar lahko rečemo za zdaj je to, da so dobili ljudje, ki so sodelovali, izkušnje, ki so nekaj vredne v življenjepisu. Navsezadnje so olimpijske igre že zdaj velik uspeh in vsak sodelujoči se lahko pohvali s tem. To jim daje veliko prednost pred številnimi drugimi iskalci dela. Mislim, da bodo ljudje, ki delajo pri teh igrah, spet delali.

Igre se iztekajo, vaša naloga je pri koncu. Ali ste opazili kakšen spodrsljaj? Bi kaj naredili drugače?

Ne vem ... Očitno smo bili zelo uspešni (smeh). Najtežje je bilo na začetku. Seveda so bile razlike med tem, kaj so pričakovali od nas, in tem, kaj smo mi hoteli narediti. Nekaj mesecev je trajalo, da smo se uskladili. Na začetku bi vsekakor lahko bolje delali, toda rezultat je dober. Vse poteka gladko.

Seveda smo pričakovali, da bodo ljudje zbolevali in da se nekateri ne bodo prikazali, toda s tem v resnici ni problemov. Imamo delovno silo, ki rada prihaja delat.

Pri katerih športnih disciplinah je bilo iskanje izvajalcev in sodelavcev najbolj zahtevno?

Kar zadeva izvajanje samih športnih disciplin, težko rečem. Za vsako smo poskrbeli, da je vodja nekdo, ki ima res veliko izkušenj, potem pa so oni iskali sodelavce. Mi smo skrbeli predvsem za dejavnosti, kot so varnost, priprava in razdeljevanje hrane, čiščenje, dela na dogodkih in prodaja.

Kako pa so plačani? Je plačilo vsaj spodobno ali delajo »za slavo«?

Plačani so ustrezno, ne po minimalni plači, ampak po plači, ki zadostuje za življenje v Londonu.

In za katero delo je bilo povpraševanje največje?

Za prenašanje Boltove brisače (smeh). V nedeljo zvečer je vsak hotel biti na stadionu in biti blizu jamajškemu sprinterju Usainu Boltu.