Največ kršitev zaradi nesklenjenih pogodb o zaposlitvi

Delo na črno: število kršitev je lani naraslo. Delodajalci, ki kršijo zakon, se najpogosteje zgovarjajo na poskusno dobo.

Objavljeno
12. junij 2014 19.30
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana − Lani so na inšpektoratu za delo ugotovili 780 kršitev zakona o zaposlovanju in delu na črno, kar pomeni, da se je njihovo število v primerjavi z letom 2012 povečalo za približno 17 odstotkov. Res pa je, da so inšpektorji temu problemu posvetili tudi več pozornosti, pravijo na inšpektoratu.

Kot je razvidno iz poročila, s katerim bodo danes seznanili tudi socialne partnerje, je bilo največ (604) kršitev delodajalcev, ki z delavci niso sklenili ustrezne pogodbe, na podlagi katere se lahko opravlja delo. To pomeni, da delavcev niso prijavili v socialno zavarovanje. Inšpektorji so ugotovili 66 kršitev, ko so podjetja oziroma podjetniki, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, zaposlila tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev; naslednja pogosta kršitev je bila zaposlovanje dijakov in študentov brez ustrezne napotnice oziroma je napotnico uporabljala druga oseba. Lani so inšpektorji odkrili 34 tovrstnih kršitev. Druge kršitve so bile ugotovljene v veliko manjšem številu (v manj kot desetih odstotkov).

Inšpektorji za delo so lani izdali 474 odločb o prekršku, 116 prepovednih odločb ter 16 opozoril na podlagi zakona o inšpekcijskem nadzoru ter 124 opozoril na podlagi zakona o prekrških. Vložili so tudi deset kazenskih ovadb zaradi zaposlovanja na črno, pri čemer gre za kaznivo dejanje zaposlovanja na črno le v primerih, ko kršitelj v nasprotju s predpisi zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ali zaposli več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj za delo.

Inšpektorji za delo so največje število kršitev ugotovili v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu in prometu.

V kršitve privolijo tudi delavci

Nekateri delodajalci poskušajo s sklepanjem pogodb civilnega prava prikriti zaposlovanje na črno, nekateri pa delavca sicer zaposlijo in z njim sklenejo pogodbo o zaposlitvi, a le za krajši delovnih čas od polnega, pri čemer delavec delo opravlja v znatno večjem obsegu. Za delo, opravljeno v večjem obsegu, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, pa delavec dobi plačilo »na roko«. Posamezni delodajalci, pri katerih ugotovijo zaposlovanje na črno se najpogosteje izgovarjajo, da so hoteli delavca pred zaposlitvijo preizkusiti. Včasih zakonite zaposlitve odklonijo tudi delavci sami, da ne bi izgubili nadomestil za brezposelnost, pokojnine ipd. Zaposlovanje na črno jim ustreza tudi zato, ker tako dobijo večje neto izplačilo ali pa se na njihovih transakcijskih računih vodijo izvršbe.