»Vse se je končalo, ko so delodajalci videli letnico mojega rojstva«

»Vedela sem, da se to z Aha Muro ne bo dobro izteklo,« je med pakiranjem dišečih, sveže pečenih domačih keksov dejala Valerija Černjavič. Tudi ona je bila do stečaja Mure jeseni 2009 zaposlena v tem podjetju, potem pa sta minili skoraj dve leti, preden ji je uspelo poskrbeti zase in je začela dopolnilno dejavnost na kmetiji. Samo s tem, kar počne, se v teh kriznih časih ne bi mogla preživljati, a ji kljub temu uspeva precej popraviti družinski proračun poleg moževe plače.

Valeriji Černjavič je s tem, da je začela novo dejavnost, uspelo, kar ni uspelo večini drugih Murinih delavk in delavcev, ki so ostali brez zaposlitve po stečaju Mure in njenih dveh hčerinskih družb oktobra 2009. A pot je bila dolga in naporna, pravi. Najprej je bila eno leto prijavljena na zavodu za zaposlovanje in dobivala nadomestilo za brezposelnost. Vmes se je zaposlila na zavarovalnici, vendar je po treh mesecih niso več potrebovali. »Pa nisem sedela križem rok. Ko je šel mož v službo, sem šla naokrog in spraševala za delo. K nekaterim delodajalcem sem šla tudi po dvakrat. Ampak vedno se je končalo v trenutku, ko so videli letnico mojega rojstva. Imela sem že skoraj petdeset let, in ko so to videli, so vsi samo dejali, da me bodo o svoji odločitvi obvestili. Vedela sem, kaj to pomeni,« je pripovedovala.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji

Prelomnica so bile delavnice, ki jih je za delavke in delavce Mure brez zaposlitve organiziral zavod za zaposlovanje. »S temi izobraževanji so nam nekaj ponudili. Kako je to kdo sprejel in izkoristil, pa je bila njegova stvar.« Njej je koristila predvsem pobuda organizatorjev, ki so pripravili stojnice, na katerih so se lahko udeleženke in udeleženci predstavili s svojimi izdelki. »Peka peciva mi je že od nekdaj šla dobro od rok, a nikoli nisem imela dovolj samozavesti, da bi ga prodajala. To sem pridobila na teh stojnicah in mi je bila odskočna deska za naprej.«

Pozneje se je odločila in registrirala dopolnilno dejavnost na kmetiji za peko keksov in peciva ter za izdelavo domačih testenin, z možem sta v domači hiši opremila in uredila potrebne prostore in zdaj svoje izdelke prodaja predvsem na kmečkih tržnicah na Tišini in v Gornji Radgoni ter na različnih prireditvah. »Večina drugih mojih sodelavk in sodelavcev, ki so sočasno ostali brez zaposlitve, je zdaj doma, nimajo ne službe ne dejavnosti. To so leta,« pravi in nič kaj ne zavida tistim, ki bodo, nekateri že drugič, ostali brez dela v stečaju Aha Mure. Starejši, bolni in tisti brez posebne izobrazbe imajo le malo možnosti, da si najdejo drugo delo, redki, ki se bodo znašli, pa utegnejo povečati konkurenco med samozaposlenimi, če se bodo odločili za podobne dejavnosti.

Izobraževanje, a dela kljub temu ni

Podobno izkušnjo ima Cvetka Sukič, ki je bila pred stečajem Mure med najbolj glasnimi nasprotniki stečaja in med zagovorniki reševanja tudi tako, da bi lastniki Mure postali zaposleni sami. »Načrt, po katerem bi nam država brezplačno dala v last tovarno, smo imeli že pripravljen in smo ga ponudili takratnim odgovornim, a ga nihče ni vzel resno,« pravi in se še vedno priduša, da so Muro pokopali preveliki stroški režije.

Po njenem mnenju so bili tečaji, ki jih je po stečaju zanje organiziral zavod za zaposlovanje, le nepotrebno razmetavanje denarja. »Učili so nas, kako napisati prošnjo za zaposlitev, pri tem pa niso upoštevali tega, da smo zaradi let in izobrazbe v slabem položaju v primerjavi z mladimi, ki prav tako iščejo delo. Kako bo kdo zaposlil priučeno delavko, ki je desetletja šivala samo en šiv? In kako bo takšna delavka pri petdesetih letih sedla v šolske klopi in se šolala za drug poklic? Saj ji leta dolgo ni bilo treba razmišljati! Zavod ni delal v dobri smeri, saj smo vsi vedeli, da dela za takšne na trgu ni. Mar bi ta denar vložili v odpiranje novih delovnih mest.«

Cvetki Sukič je čez čas uspelo najti delo v pekarni, a to zaradi menjave lastnikov ni trajalo dolgo. Potem se je odločila za izobraževanje, saj je hotela postati bolničarka negovalka. Zavod za zaposlovanje ji je obljubil plačilo triletnega šolanja, a si je morala tretje leto denar za šolnino priskrbeti sama. Potem je opravila pripravništvo v domu starejših v Rakičanu, zdaj pa je zaradi omejitev pri zaposlovanju v javnem sektorju ne morejo zaposliti.

Obe zgodbi sta bolj izjema kot pravilo pri zaposlovanju vseh, ki so izgubili zaposlitev v prvem stečajnem postopku Mure jeseni 2009 in se niso znova zaposlili v novonastali Aha Muri. Takrat je zaposlitev izgubilo okrog 2600 ljudi, vendar jih je okrog 1300 pozneje nadaljevalo delo v hčerinski družbi Mura in partnerji, ki sta jo v stečaju kupila Mojca Lukančič in Nigel Buxton in ustanovila Aha Muro.

Prenasičeni trg

Zdaj ko je tudi Aha Mura v stečaju, bodo tudi ti delavci prišli na prenasičen pomurski trg delovne sile in verjetno se bodo znova potrdile besede profesorice andragogike Ane Krajnc, ki je jeseni leta 2008, ko so se težave Mure začele stopnjevati, dejala za Ono: »Najslabše zaposljiva je delovna sila z manj kot srednješolsko izobrazbo. Ko jo industrija izloči, ostaja trajno brezposelna. Število delovnih mest se ne bo večalo, nastajajo pa nove oblike, nova tveganja, ki jih mora ta, ki išče delo, prevzeti nase. Recimo: delo po pogodbi, delo za določen čas, samozaposlitev, mala družinska podjetja z dejavnostjo, ki je lahko zelo specializirana, a kljub temu uspešna … Tu delo postaja kompleksno, zahteva novo znanje, ki ga največkrat zelo nizko izobražen človek ne more imeti. Tovarna Mura ima najnižjo formalno izobrazbo žensk v Sloveniji. Včasih je veljalo pravilo, da greš v Muro tudi, če imaš šest, sedem razredov osnovne šole, češ, te bodo že priučili – v šestih tednih boš šivilja. Morda boš znala šivati samo ovratnik ali levi rokav, a si zaposlena in plačali te bodo. Če ta ženska izgubi službo, je izjemno težko zaposljiva. Službo bi dobila, če bi bila, denimo, oblikovalka, če bi imela razvit občutek za razmerja, dimenzije, barve, okus, če bi spremljala modo … S svojim obzorjem pa delavka v Muri tega ni sposobna.«

Proti temu niti zavod za zaposlovanje, ki bo novim brezposelnim murašicam in murašem gotovo ponudil tečaje in izobraževanja, ne bo mogel storiti ničesar. Le še nekaj denarja bo požrla Murina črna luknja, kot ga je v zadnjih enajstih letih že ogromno.