Tiskane izdaje
Danes bodo v ljubljanski Festivalni dvorani na zaključni prireditvi Vesele šole podelili zlata priznanja 67. državnim prvakom. Med njimi bodo tudi petošolka Ema Vrtačnik in šestošolki Katarina Maršič, Lea Briški iz OŠ Alojzija Šuštarja.
Osnovna šola, ki že pet let deluje v sklopu Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu, se je na državni ravni ekipno najbolje odrezala. Nobena druga se ne more pohvaliti kar s tremi veselošolskimi prvaki. Katarina pa se lahko pohvali še z vsemi brezhibno rešenimi nalogami, ki so ji prinesle vseh 40 možnih točk. Zato smo simpatična dekleta, Leo, Katarino in Emo obiskali že dan pred uradno podelitvijo nagrad.
Katarina se v šolo vozi z Vrhovcev, ima pa še starejšo sestro in mlajšega bratca. Že dvakrat doslej je tekmovala v znanju iz Vesele šole, naslov državne prvakinje pa ji je uspelo osvojiti že drugič: »Snov, ki jo je bilo treba predelati za sodelovanje pri Veseli šoli, se mi je že lani zdela zelo zanimiva, veliko novega sem se naučila, zato je bilo logično, da sem se tudi letos prijavila«.
Tudi Lea je že veteranka. Skupaj s starši in mlajšo sestro Katarino, ki tudi hodi na OŠ Alojzija Šuštarja, živi v Šiški. Vsak ponedeljek, četrtek in petek se je že pred poukom vozila v šolo, saj so veselošolci takrat skupaj z mentorico Dragico Radojević razpravljali o temah v posebni prilogi revij Pil in Plus. »Pogovarjali smo se, risali miselne vzorce, jih primerjali med seboj, izmenjevali poglede, saj je vsakdo je drugače razumel, mentorica pa nas je, predvsemko se je bližalo tekmovanje, še izpraševala,« je povedala Lea.
Čeprav se vprašanja in naloge, s katerimi so se morali spopasti tekmovalci včasih še odraslemu izobražencu zdijo zagonetna, je Ema zamahnila z roko: »Oh, saj ni bilo tako težko. Če dobro prebereš temo in se jo naučiš, je kar v redu.« Enajstletnica sicer prihaja iz Smlednika, ima pa še dve sestri in brata.
Dekleta so tudi sicer odgovorna in marljiva, kar bo zagotovo videti tudi v njihovih spričevalih. Poleg rednih šolskih obveznosti pa so si naložile še kup dejavnosti, ki zapolnjujejo njihov prosti čas. Vse tri so glasbenice. Ema igra violino, Katarina kitaro, Lea klavir, zanimajo jih računalniki, rade seveda tudi berejo.
Kako zmorejo vse to strniti v en sam dan? »Saj se navadiš,« so kar vse tri v en glas zatrdile. »Se pa priležejo kakšne počitnice,« je dodala Katarina, ki si v prostih dneh zelo rada privošči tudi čisto navadno spanje. Lea pa rada dela na vrtu in pomaga pri pospravljanju v hiši. Tudi filmi vsem trem pomenijo veliko.
Ko smo ravno pri tem, prav filmska snov iz veselošolskega gradiva jih je letos najbolj pritegnila. »Pa žuželke. Nisem si predstavljala, da so tako zelo raznolike in da se znajo tako dobro organizirati,« je izpostavila Katarina, Ema pa prisega bolj na podatke o davni preteklosti: »Uganke iz dežele Minojcev, so bile zame zelo zanimive«. Lea: »Mene pa so presenetili Kitajci. Kaj vse so izumili! Papir, tudi toaletnega, tisk, tiskan denar, pa špagete, kompas, smodnik, samokolnico in še precej drugih stvari. Saj je vse prišlo s Kitajske!«
Teme so prebirale sproti, v prostem času. »Tudi ob koncih tedna sem se ukvarjala z Veselo šolo. Šla sem k babici in dedku. Pri preučevanju snovi mi je malo pomagal,« je povedala Katarina, mentorica pa je dodala, da so dekleta v bistvu sama raziskovala in da se je tudi ona od njih naučila marsikaj novega: »Tudi jaz sem bila v njihovih letih zagreta Vesela šolarka.«
In kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bila tudi redna šola vsak dan vesela? Ema, Katarina in Lea poznajo recept: »Učiti bi se morali zanimive in zabavne stvari. O tem, kako se montirajo filmi, nas v šoli nikoli ne bi učili. Fino bi bilo tudi, če ne bi bilo ocen in da bi nam učiteljice dale več priložnosti za samostojno razmišljanje. Dobro bi bilo tudi, če bi učiteljice manj spraševale, pa bi otroci več.«
Zdaj so še premlade, da bi natančno vedele, kaj bodo počele v življenju, a neke zasnove se že kažejo. Lea pravi, da bo gotovo počela kaj v zvezi z računalniškim programiranjem. Tudi Katarino vleče v to smer: »A zraven mora biti tudi matematika.« Ema pa bi bila rada učiteljica: »Zanimata me kemija in glasba.«
Za konec so še povedale, da se tudi v siceršnji šoli zgodi veliko veselih stvari, čeprav je pouk resna zadeva. »Včasih se prav zabavamo in nasmejimo. Lani je veliko sošolcev za vsako besedo dodalo še mašilo a ne. Kmalu smo ugotovili, da že vsi tako govorimo. Zelo smo se smejali,« je povedala Ema. V Katarininem razredu so si eno uro pripovedovali hece, Lei pa se je zdelo smešno, da je enkrat ves razred šel k športni vzgoji, čeprav so imeli na urniku naravoslovje.
