Tiskane izdaje
Ni še tako dolgo, odkar so iz dnevnih sob dokončno izginili katodni televizorji. Toda industrija že snuje novosti, ki naj bi nas prepričale, da je znova treba zamenjati glavno zabavno napravo v stanovanju. Kaj vse lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih?
Novosti in prelomnice na področju televizije lahko razdelimo v dve kategoriji – na nove tehnologije v televizorjih in nove načine distribucije televizijskega signala. Precej več dogajanja je na prvem področju, čeprav ne vedno takega, ki bi si ga gledalci želeli ali bi jim bistveno izboljšal televizijsko izkušnjo (najbolj očiten primer je 3D).
Na drugem področju pa zadevo za zdaj še obvladujejo televizijske hiše in (kabelski) operaterji, toda njihov primat počasi majejo internetna podjetja in novodobni ponudniki vsebin (Netflix, Amazon ...). Žal se v Sloveniji ta trend še ne čuti.
Televizorji bi bili lahko vroča zadeva tega leta. Vsaj če sodimo po prvi veliki razstavi zabavne elektronike, ki je sredi januarja potekala v Las Vegasu. Na sejmu CES so se namreč letos glavne napovedi vrtele prav okrog televizorjev.
Po lanskih tablicah, pri katerih so tekmeci Appla klavrno končali prvo rundo obračuna, se letos pozornost spet obrača k dnevni sobi. Ne samo zato, ker ta del posla usiha, saj kupci niso navdušeni nad vnovičnim menjavanjem le nekaj let starih televizorjev s takimi, ki razumejo še tridimenzionalni signal ali ponujajo aplikacije, ampak tudi zato, ker so vse glasnejše špekulacije o Applovem televizorju.
Kaj lahko zamenja daljinski upravljalnik?
Vse odkar je Walter Isaacson v biografiji o Stevu Jobsu razkril, da je pokojni prvi mož Appla »razrešil televizijski oreh«, se pojavljajo ugibanja, kakšno novost bi lahko jabolčno podjetje pripravilo. Večina poznavalcev se strinja, da bo glavna, prelomna novost verjetno povezana z upravljanjem naprave.
Televizorjem namreč še vedno ukazujemo z zdaj že precej starim načinom, s (po navadi nerodnim) daljinskim upravljalnikom. Verjetno so tudi zaradi strahu, da jih bo Apple znova ujel nepripravljene in jih prehitel po desni, tradicionalni velikani televizorskega posla in potencialni novi vstopniki v Vegasu na glas razglašali svoje tehnološke preboje.
Samo zamenjava klasičnega daljinca s takim, ki ima na drugi strani polno tipkovnico, ali s pametnim telefonom (oz. tablico) ne bo dovolj. Te možnosti, ki smo jih že preizkusili, ne prinašajo drastično drugačne izkušnje, saj le ponavljajo stare koncepte na novi osnovi. Zagotovo ima zaslon na dotik na napravi, ki jo držimo v roki, še dodatne, napredne možnosti komuniciranja s televizorjem. Moral bi biti nekakšen podaljšek velikega zaslona (in vsebine na njem), vendar na kaj takega še čakamo.
Drugi dve, z napredkom tehnologije že povsem realni možnosti pa sta upravljanje z glasom in s kretnjami. Slednje je že marsikomu prišlo na misel, saj igralni pripomočki, kot je kinect, nakazujejo tako smer. Vendar sistema, pri katerem bi programe menjavali s preprostim zamahom roke v eno ali drugo smer, glasnost pa denimo uravnavali z mahanjem gor ali dol, ni uvedel še nihče. Verjetno tako zaradi dodatnih stroškov kot zaradi potencialnih težav v dnevni sobi, kjer bi gledalci z aktivnim spremljanjem programa nehote preklapljali med programi ali sprožali kakšne še manj želene funkcije.
Po drugi strani so v prestolnici igralništva že prikazali televizor z vgrajeno prepoznavo govora. Kitajski Lenovo namreč namerava na trg televizorjev vstopiti prav s takšno tehnologijo. Gledalec bo preprosto rekel »prvi program« in televizor bo preklopil nanj. Tudi tak sistem bi lahko povzročil zmedo, če bi poslušal vse glasove pred televizorjem. Zato so se v Lenovu odločili, da bo mikrofon v daljinskem upravljalniku, torej bo treba govoriti vanj. Ne nazadnje bi lahko govorili tudi v telefon, na katerem bi delovala ustrezna aplikacija. Mobilniki imajo zdaj tudi dovolj procesorske moči, da lahko sami prepoznavajo govor (kakor to zmore iphone 4s).
Nove tehnologije zaslonov
Naslednji, verjetno kljub vsemu realnejši sklop novosti pa so drugačne tehnologije zaslonov. V preteklih letih smo spremljali najprej prerekanje med zagovorniki plazemskih in televizorjev lcd, pri čemer so prevladali slednji. Pri teh so nazadnje v ospredje prišli tanki modeli z osvetlitvijo led, še vedno pa je bistvo tehnologije ostalo enako. Toda CES nakazuje, da se na velika vrata vrača tehnologija oled, ki smo jo pred kakima dvema letom že videli, a je zaživela le v mobilnih telefonih (zelo cenjeni zasloni amoled).
Korejska tekmeca LG in Samsung sta v Las Vegasu oba prikazala 140-centimetrski televizor s tehnologijo organskih svetečih diod. Razvoj takšnih zaslonov je očitno oživel. Medtem je Sony predstavil konkurenčno tehnologijo crystal led, ki prav tako uporablja sveteče diode in torej ne potrebuje več osvetlitve (s halogensko žarnico ali diodami led, kot zasloni lcd). Tudi ta tehnologija obeta boljše barve, hitrejšo odzivnost zaslona in komaj verjetno tankost. Kdaj bo takšne zaslone mogoče kupiti, še ne vemo.
Na sejmih lahko videvamo tudi zaslone z ultra visoko razločljivostjo. Tako smo si jeseni na sejmu IFA v Berlinu lahko ogledali Sharpov televizor z razločljivostjo 7680 x 4320 pik, kar znese približno 33 milijonov pik. To pa je kar 16-krat več od zdajšnjih televizorjev z razločljivostjo 1920 x 1080. Ob dovolj kakovostnem videomaterialu se na takem televizorju dobesedno vidi vsaka najmanjša podrobnost.
Kakor kaže, se bo dokončno razplamtela tudi vojna različnih platform. Podobno kot pri telefonih namreč različni proizvajalci uporabljajo različne osnove za svoje »pametne« modele. Philips, Sharp in Loewe so se združili, med največjimi (Samsung, LG, Sony, Panasonic) pa vsak sam razvija svojo programsko opremo in pridobiva razvijalce programov ter ponudnike vsebine. Svoje načrte ima še vedno tudi Google s platformo google TV. Za zdaj takšne funkcije (internet na televizorju) nikakor ne morejo biti odločilni dejavnik pri nakupu, vendar se lahko kmalu spremeni, če kateremu od tekmecev uspe drastično izboljšati njihovo enostavnost, uporabnost in zabavnost. Zdaj je namreč za takšne aplikacije veliko priročneje v roke vzeti telefon ali tablico.
Na področju 3D bo največji letošnji preboj zelo verjetno poenotenje aktivnih očal, saj so proizvajalci lani le dosegli dogovor o enotnem standardu. Aktivna tehnologija – z očali, ki izmenično zatemnjujejo zdaj eno, zdaj drugo oko – je še vedno v prednosti pred pasivno, ki temelji na različni polarizaciji slike za eno in za drugo oko. Vendar se je razlika lani občutno zmanjšala, saj sta LG in Philips opazno izboljšala pasivno tehnologijo. Vseeno pa 3D še vedno trpi za enako težavo kot že od vsega začetka – hudim pomanjkanjem vsebin.
