Konec tekme za najdaljši zum in največ megapik

Prodaja digitalnih fotoaparatov se zmanjšuje, je pokazala nedavna analiza podatkov, ki jih objavlja združenje japonskih proizvajalcev fotoaparatov CIPA. Cenejše žepnike so izrinili mobilniki. Trg brezzrcalnikov se razvija zelo počasi, vstopni dslr so vse cenejši, uporabniške navade se spreminjajo.

»Na trgu fotografskih izdelkov danes ni lahko zaslužiti denarja,« je povedal Šiničiro Udono, ki skrbi za prodajo izdelkov Fujifilma v Evropi. Trg je zasičen, tradicionalni ponudniki kljub uveljavljeni blagovni znamki in prevladujočemu tržnemu deležu vse teže tekmujejo z velikani zabavne elektronike, ki v novih izdelkih združujejo različna znanja – od izdelave zaslonov do procesorjev in mobilnikov. Zato morajo proizvajalci bolje spoznati želje uporabnikov, ki jih v nakupe ne premamijo več samo megapike in dolžina zuma, je prepričan sogovornik.

Pred tremi leti ste na sejmu Photokina predstavili prvi žepnik z velikim tipalom, starinskim oblikovanjem in fiksnim objektivom. Številni kritiki so podvomili, da bo kdo odštel več kot tisoč evrov za tak izdelek. So se zmotili?

Očitno smo imeli tedaj dober nos, saj se nam je naložba splačala. Do danes smo skupaj prodali že precej več kot sto tisoč kosov modela x100 in njegovega naslednika x100s. Fotoaparat so najbolje sprejeli zahtevni in poklicni fotografi, ki so že poznali podobne modele iz filmskih časov, pa tudi nekateri mlajši uporabniki, ki jim je bila všeč tradicionalna zasnova. Drugi proizvajalci so očitno opazili, da uporabnike zanimajo žepniki z velikimi tipali, saj so podobne modele v zadnjih letih ponudile vse večje blagovne znamke – nazadnje Nikon in Ricoh, še prej pa Sony in Canon.

Se podobna skupina kupcev odloča tudi za vaše brezzrcalne modele, ki zelo spominjajo na fotoaparate rangefinder iz sedemdesetih let?

Na trg brezzrcalnikov smo vstopili razmeroma pozno, zato smo morali ponuditi nekaj drugega kakor tekmeci. Ti so najprej večinoma predstavili manj zmogljive fotoaparate, dva osnovna zuma in morda še kakšen preprost fiksen objektiv. Mi smo najprej predstavili naš najzmogljivejši model x-1 pro in tri zelo kakovostne fiksne objektive, ki so bili razviti za novo tipalo. Naš cilj sta bila kar največja fotografska kakovost in minimalizem, zato smo pričakovali, da bo naš sistem nagovoril predvsem tradicionalne ljubitelje fotografije, ki ne marajo tehnoloških »gedžetov«.

Sliši se kot leica za tiste, ki si ne morejo privoščiti prave leice?

Z leico ni vredno tekmovati, saj je zelo posebna blagovna znamka. Imajo osem desetletij fotografske zgodovine in zveste uporabnike, ki ne bodo izbrali drugega fotoaparata. Če iščete leico, za vas ni nadomestka. Prav tako še ni mogoče nadomestiti velikega in zmogljivega dslr, če se s fotografijo ukvarjate poklicno. Bili smo realni in smo vedeli, da v resnici poskušamo prodati drugi fotoaparat za tiste, ki že imajo sistem dslr, a si želijo tudi kaj manjšega. Šele pozneje smo ponudili tudi nekoliko cenejši x-e1, ki lahko postane edini fotoaparat za zahtevnejše ljubitelje. Z najnovejšim x-m1 pa nagovarjamo uporabnike, ki si želijo še manjše ohišje in v prejšnjih modelih pogrešajo več internetne povezljivosti.

Zakaj ste izbrali tipalo velikosti aps-c namesto »polnega formata«?

Na spletnih forumih si veliko uporabnikov želi sistemskega brezzrcalnika s tipalom polnega formata, vendar je vprašanje, koliko bi bilo realnih kupcev zanje, saj bi bil takšen izdelek večji in veliko dražji od sedanjih brezzrcalnikov. Sprašujemo se tudi, kaj bi zares pridobili z večjim tipalom. Občutljivost in dinamika tipal aps-c sta danes enaki kot pri prejšnji generaciji večjih tipal, razlika v globinski neostrini je s svetlobno močnim objektivom razmeroma majhna. Naši razvojniki sicer spremljajo razvoj večjih tipal, vendar menimo, da brezzrcalnik polnega formata za nas ne bi upravičil razvojnih stroškov.

Kaj je najdražje razviti pri novem fotoaparatu? Tipalo?

Ključne komponente digitalnega fotoaparata so tipalo, procesor, obdelava signala in objektiv. Elektroniko je mogoče kupiti tudi pri drugih proizvajalcih, prav tako tipalo. Težje je razviti algoritme za obdelavo signalov, najzahtevnejši razvojni izziv pa so po naših izkušnjah objektivi.

Ne morete uporabiti in prilagoditi objektivov, ki ste jih pred desetletji izračunali za filmske fotoaparate?

To sem tudi sam večkrat vprašal naše razvojnike, ker me je zanimalo, zakaj tako počasi predstavljamo nove objektive. (nasmešek) Razložili so mi, da se tipalo obnaša precej drugače kot film. Objektiv se mora zelo dobro ujeti s tipalom, sicer so barvne in optične napake še bolj poudarjene. Povečale so se tudi zahteve uporabnikov, saj v filmskih časih ni nihče iskal napak pri 200-odstotni povečavi na velikem računalniškem zaslonu, danes pa številni fotografi počnejo prav to – še zlasti na internetu. To pomeni, da moramo vse objektive izračunati še enkrat in jih razvijati skupaj s tipalom. Če sami razvijate vse ključne komponente, je to pri razvoju objektivov velika prednost.

Najpogostejši očitek brezzrcalnikom je omejena izbira objektivov. Jih potrošniki kupijo, ko jih končno izdelate in pošljete trgovcem?

Tudi tu je trg verjetno manjši od vtisa, ki ga ustvarjajo spletni forumi. Približno osemdeset odstotkov kupcev našega modela x-e1 je kupilo fotoaparat s standardnim zumom. Menimo, da bo tretjina teh kupcev kupila še kakšen dodaten objektiv. Zadovoljni smo s prodajo novega širokokotnika, pričakujemo tudi uspeh portretnega objektiva, ki bo predstavljen jeseni.

Kako dolgo lahko fotografski specialisti še zdržite razvojno tekmo z velikani zabavne elektronike, kakršna sta Sony in Samsung? Ti lahko v izdelkih ceneje in hitreje združijo vse tehnologije, ki jih ponujajo v programu: zaslone, procesorje, operacijski sistem, aplikacije, mobilniške rešitve …

Naši prednosti sta boljše poznavanje fotografije in večja zavezanost fotografskim izdelkom. Te izkušnje velikim industrijskim konglomeratom še manjkajo. Vedeti morate, da krčenje fotografskega trga občutimo vsi – novi in stari igralci. Žepnike so nadomestili mobilniki, videokamere se selijo v fotoaparate, v višjem segmentu pa se novi ponudniki kljub naprednim izdelkom zelo počasi uveljavljajo.

Proizvajalci ste najprej tekmovali s številom megapik, sledili sta občutljivost tipala in dolžina zuma. S katerimi argumenti še lahko prepričate kupce, da zamenjajo stari model?

Med žepniki se tekma megapik ustavlja, vendar bo večja ločljivost še naprej pomembna v določenem segmentu dslr in tudi zumi se bodo podaljševali, ker prodajajo nove superzume. Menim pa, da bomo proizvajalci svojo ponudbo vse bolj segmentirali. Za napredne fotografe bo morda pomembna večja kakovost pri nižji občutljivosti iso in jih ne bodo več premamile megapike. Zanje bo morda zanimivo novo organsko tipalo, ki smo ga razvili skupaj s Panasonicom in bo na trgu v treh do petih letih. Nekdanji kupci žepnikov pa so se pri mobilniku navadili povezljivosti in bodo tudi pri fotoaparatih pričakovali spletne storitve in povezljivost z družabnimi omrežji. Največji izziv bo ugotoviti, kaj sploh lahko ponudimo lastnikom mobilnikov, da bodo kupili še fotoaparat.

Kaj lahko prepriča uporabnike mobilnikov, ki si fotografije izmenjujejo in ogledujejo na telefonih?

Ti uporabniki posnamejo ogromno fotografij in imajo po naših raziskavah vse več težav z urejanjem digitalnega arhiva. Prav tako še nismo obupali nad tiskom, saj zmanjšanje prihodka iz klasičnih fotografskih laboratorijev kar uspešno nadomeščamo z naprednejšimi tiskarskimi storitvami. Objave na družabnih omrežjih so dober kazalnik, katere fotografije so za ljudi pomembne in bi jih morda hoteli urediti tudi v kakšen zanimivo oblikovan izdelek ali fotoknjigo.

Proizvajalci filmov pravijo, da se prodaja zadnja leta povečuje. Ste tudi vi opazili podoben trend?

Od naših nekdanjih štirih tovarn za proizvodnjo fotografske kemije deluje samo še ena. Težko rečem, da se prodaja filmov bistveno povečuje, se je pa ustavil nekdanji strmi padec. V zadnjem času na azijskem trgu opažamo zelo dobro prodajo naših filmskih fotoaparatov instax, ki so novejša različica polaroida. Kupujejo jih uporabniki, ki že imajo digitalne izdelke in poznajo instagram, a jim je všeč pravi filmski učinek. Tudi v filmu se zagotovo še skrivajo tržne priložnosti.