Tiskane izdaje
Brezpilotni letalniki (angl. drone), pogovorno droni ali troti, nikakor niso nova Amazonova iznajdba in tudi ideje, da bi jih uporabljali za dostavo že krožijo. Ena bolj realnih in logičnih je »razvoz« pic po zraku. Najpogosteje se danes taki letalniki - vojaška in druga brezpilotna letala bomo tokrat pustili ob strani - uporabljajo za različna snemanja iz zraka.
Na letalnik s štirimi ali osmimi rotorji ekipa obesi več fotoaparatov in kamer na gibljive roke, potem pa vse skupaj daljinsko upravlja s tal. Take naprave lahko posnamejo kadre (od zgoraj, v preletu, mimoletu, ...), ki drugače praktično niso mogoči. Druga uporaba je za zabavo, tretja pa denimo za reševanje.
S tem se ukvarjajo v podjetju C-Astral. Njihove letalnike usposobljene ekipe uporabljajo ob reševanju v naravnih nesrečah, pri iskanju divjih lovcev na slone, za spremljanje migracije jelenov na Arktiki, za iskanje škodljivcev in bolezni v gozdovih. Možnosti in idej za koristno uporabo brezpilotnih sistemov je čedalje več, zato niti ni presenetljivo, da o njih razmišljajo v Amazonu.
Največji spletni trgovec si zamišlja, da bi z njimi dostavljal pošiljke do mase petih funtov (2,3 kg) in do razdalje desetih milj (16 km) od skladišča. S tem pa bi lahko čas dostave skrajšal na pol ure od naročila. Toda tako tehnoloških, kot regulatornih in povsem praktičnih težav je še toliko, da po mnenju poznavalcev brezpilotnih letalnikov take dostave še ne moremo pričakovati prav kmalu.
Nejc Trošt iz podjetja C-Astral odgovarja, da je tehnologija deloma že na stopnji, ki bi omogočala dejansko izvedbo Bezosove zamisli, toda pojavili bi se mnogi drugi problemi, kot je majhna nosilnost, neustrezna zakonodaja, varnostne grožnje in ne povsem zanesljiv signal gps v gosto poseljenih območjih.
»Tehnologija že nekja časa omogoča izvedbo takšne dostave. Omejitve nosilnosti in dosega so v skladu s trenutno stopnjo razvoja avtonomnega letenja in navigiranja. Vse skupaj se zaplete, ko je hkrati v zraku nekaj sto ali tisoč takih naprav, vendar bo tudi avtonomno izogibanje oviram v nekaj letih standardno v večini letalnikov,« pojasnjuje Borut Kumperščak iz podjetja Uniki, ki drone uporablja za razvoj določenih interaktivnih zadev.
Veliko praktičnih težav
Kljub vsemu pa tehnologija še ne omogoča povsem avtomatizirane zračne dostave. Trošt in Kumperščak se strinjata, da signal gps sam ni dovolj za natančno navigacijo. Še dodatna težava so nenatančni zemljevidi, sploh kar se tiče označitve hišnih številk, kar pa je za pravilno dostavo pošiljk ključno.
»Rešitev pomanjklivih podatkov je dokaj enostavna. Pametni telefon naročnika bi lahko v realnem času sporočal lokacijsko informacijo letalniku, ta pa bi ob prihodu samo poiskal primerno mesto za pristanek. S tem bi rešili tudi del problema avtentikacije,« je razmišljal Kumperščak. Kupec bi se »dostavljavcu« moral nekako predstaviti, sicer bi paket lahko šel v napačne roke.
Tako ali tako obstaja velika verjetnost, da pošiljke ne bi dosegle cilja. Nejc Trošt na vprašanje, kako bi se lahko izognili krajam ali celo poskusom sestreljevanja letlnikov, odgovarja: »Težko in bili bi precej dragocen plen.« Ob tem se odpre še vprašanje varnosti, saj brezpilotni sistemi letijo nekaj sto metrov nad tlemi. Zato je poleg padca in poškodovanja letalnika (skupaj s paketom) velika nevarnost, da poškoduje ali človeka ali kakšno žival ali pa predmet. Povsem mogoče bi bile živali ob gneči in hrupu v zraku nasploh vznemirjene.
Navsezadnje pa izvedbo takih načrtov, če dejansko obstajajo in ni vse skupaj marketinški trik, vsaj za zdaj onemogočajo pravila letenja. »Pravila letenja za brezpilotne sisteme so trenutno zelo omejena in ne dovoljujejo avtonomnega letenja, kot ga je predstavil Bezos v svojem posnetku. Velja zahteva, da morajo droni ves čas leteti pod vizualnim in radijskim nadzorom operaterja. Letijo lahko le v nekontroliranem zračnem prostoru, za letenje v kontroliranem zračnem prostoru pa se vsak polet obravnava posebej in zanj določi izoliran zračni prostor,« pojasnjuje Borut Kumperščak.
V ZDA naj bi pravila za letenje brezpilotnih letal vključili v splošna pravila letenja čez dve leti, v Evropi pa še kakšno leto kasneje. Vendar tudi po tej »regulaciji« še nekaj let ne moremo pričakovati posebne gneče v zraku. Tako zaradi tehnoloških, še bolj pa zaradi povsem praktičnih omejitev.
