Preizkus: Google chromebook pixel

Uveljavljene proizvajalce prenosnikov je ob Googlovem izdelku, čeprav ima poluporaben operacijski sistem, lahko sram.

Objavljeno
07. junij 2013 19.19
Matjaž Ropret, Infoteh
Matjaž Ropret, Infoteh
Verjetno ni drugega računalniškega izdelka, ki bi mu vrednost tako zelo determinirala nameščena programska oprema, kot je Googlov prenosnik chromebook pixel. Spletnemu velikanu je povsem drugače kot pri nexusih, ki so bolj ali manj kloni že znanih mobilnikov ali tablic, uspelo napraviti izredno lepo in edinstveno napravo.

Chromebook pixel je premijski poskus v kategoriji prenosnikov, na katerih teče Googlov operacijski sistem chrome os. Doslej smo z njim poznali le Acerjeve in Samsungove male in poceni (približno 300 evrov) računalnike, ki se ne prodajajo posebej dobro in do Slovenije nikoli niso prišli. Chrome os je pravzaprav operacijski sistem znotraj brskalnika (Googlovega chroma, seveda), programi so v njem bolj ali manj le spletne strani.

Ideja je, da je zadeva enostavna, vedno samodejno nadgrajena na najnovejšo različico in da uporabnik s prijavo - z googlovim (gmailovim) uporabniškim računom - takoj dobi vse svoje nastavitve in dokumente iz oblaka. Več o tem, kako se opisani koncept obnese, malo kasneje, saj je treba prej povedati nekaj besed o samem prenosniku.

Skorajda tragično je, da lahko Google z neznanimi dobavitelji in podizvajalci spravi skupaj računalnik, ki je boljši od velike večine tega, kar ponujajo proizvajalci PC-jev, in povsem na ravni Applovih macbookov. Aluminijasto ohišje je oglato, ampak elegantno, predvsem pa lahko in zelo kakovostno narejeno.

Zaslon na večprstni dotik z nenavadno diagonalo (32,6 cm) in razmerjem stranic (3 : 2) pa je eden najlepših na prenosnikih sploh. Razločljivost 2560 x 1700 točk da osupljivo jasno sliko, barve so lepe, odseva malo, vidni koti široki. Tudi založenost s priključki je dobra, tipkovnica s precej drugačnim naborom tipk, kot smo ga navajeni, je prijetna za tipkanje in sledilna ploščica nadpovprečno natančna.

Dvojedrni procesor i5 in štirje gigabajti pomnilnika so povsem dovolj za poganjanje brskalnika, tudi z veliko zavihki in tudi med predvajanjem videa v razločljivosti 4K ali igranjem iger. Se pa prav takrat pojavi skoraj edina strojna težava pixla. Prenosnik hitro postane izredno vroč, in ker so ga snovalci očitno hoteli prikazati kot skoraj povsem tihega - k temu med drugim pripomore disk vrste ssd - se ventilator zažene le občasno in za kratek čas, zato ga nikoli dobro ne shladi.

Je brskalnik dovolj?

Na pixlu tečejo zgolj brskalnik in peščica pravih programov, kot je denimo pregledovalnik fotografij ali »upravljavec« datotek, zato si lahko predstavljate, kaj se z njim da početi. Brskati po spletu in uporabljati vse spletne storitve. To je marsikdaj res vse, kar počnemo z računalnikom, ne pa vedno, in pogosto tudi ni najbolj eleganten način za marsikatero opravilo.

Vse, kar zaženemo in kar »prenesemo« iz trgovine z »aplikacijami, odpre le nov zavihek v brskalniku. Takoj ko želimo nekaj več, čeprav samo samostojen urejevalnik fotografij, lahko celo Googlovo lastno picaso, pa se konča. V chromu os tega preprosto ni. In takrat, ko smo brez povezave v internet? Lahko počnemo bore malo. Igramo igre, ki smo jih namestili na disk, ali urejamo dokumente, ki smo jih označili, naj bodo dostopni v načinu brez povezave. Ali pa pregledujemo kakšne fotografije s fizičnih nosilcev (ključka usb oziroma kartice sd).

Google chromebook pixel v ZDA, drugje ga ne prodaja, ceni na 1300 dolarjev (brez davka). S strojno opremo, oblikovanjem in materiali bi zlahka upravičil svojo ceno. Če bi na njem tekel resen operacijski sistem, morda kar prilagojena različica Googlovega lastnega androida.

Vsekakor bi Microsoft krvavo potreboval svoj pixel kot referenčni računalnik za windows 8. Tako pa imamo na eni strani prenosnik brez ustreznega operacijskega sistema in na drugi operacijski sistem brez izstopajočega hardvera.