Tiskane izdaje
Ljubljana – Mobilni telefoni, če jih sploh še lahko tako imenujemo, so se lani približali strojni zmogljivosti, ki so jo še pred kratkim dosegali le osebni računalniki. V najdražje modele so proizvajalci začeli vgrajevati gigaherčne procesorje in namenske grafične pospeševalnike, s čimer so se povečale zmožnosti pametnih telefonov, ki lahko poganjajo zahtevne igre, predvajajo visokorazločljivostne video posnetke in omogočajo pravo večopravilnost. Hkrati pa so narasla pričakovanja uporabnikov in trženjska tekma se je preselila tudi na področje hitrosti delovanja procesorjev v telefonih.
Letošnji modeli morajo biti zmogljivejši od lanskih, kar so proizvajalci dosegli z vgradnjo dvojedrnih procesorjev. Preizkusili smo prve tri tovrstne modele na slovenskem trgu, ob bok pa smo jim postavili še enega z enojedrnim gigaherčnim procesorjem, vendar podobno velikim zaslonom kot pri preostali trojici. Uporaba dvojedrnih procesorjev v telefonih ni bila samoumevna, saj so jih morali v podjetju ARM najprej razviti. Tovrstne modele se sicer trudi pripraviti tudi Intel, vendar so za zdaj primerni le za male prenosnike (netbooke), kajti telefonske baterije so za njihovo porabo prešibke.
Na začetku leta so bili procesorji na voljo in začela se je ofenziva proizvajalcev. Kot prva sta modela, ki ju poganjata dve jedri, predstavila Motorola (atrix) in LG (optimus 2x), sledila sta Samsung (galaxy s II) in z nekaj meseci zamude še HTC (sensation). Razen Motorolinega modela, ki je na voljo le na nekaterih evropskih trgih, smo na testu zbrali vse tri ostale dvojedrnike. Dodali pa smo jim še letošnji najmodel Sonyja Ericssona, imenovan xperia arc, ki je po zamudi zaradi težav s proizvodnjo na Japonskem pred kratkim prispel tudi v Slovenijo.
Zakaj dve jedri?
Procesorje z več jedri že nekaj let poznamo iz osebnih računalnikov. Inženirji so tako rešitev uporabili, ker zgolj povečevanje frekvence delovanja (čez tri oziroma štiri gigaherce) fizično ni bilo več ravno preprosto. Procesor z dvema jedroma sicer ni dvakrat hitrejši od takega z enim, vseeno pa so hitrostne pridobitve precejšnje, seveda odvisne od tega, kako programska oprema zna uporabljati več jeder.
Operacijski sistem android, na katerem temeljijo prav vsi tokrat preizkušeni modeli, že podpira več jeder, večja težava za proizvajalce je v tem, da zelo malo programov ta čas potrebuje oziroma zna izkoriščati tako procesorsko moč. Tako smo lahko preizkusili le nekaj grafično zahtevnih iger in predvajanje videa HD, medtem ko pri večini drugih aplikacij po naših izkušnjah zadostuje procesor z enim jedrom, čeprav drugo jedro pomeni nekoliko hitrejše delovanje.
Verjetno lahko že prihodnje leto v pametnih telefonih pričakujemo tudi štirijedrne procesorje, vprašanje pa je, zakaj bi jih potrebovali. Morda se bodo kmalu pojavile aplikacije, ki bodo potrebovale tako strojno moč, toda trenutno jih še ni. Dobra stran razvoja pa je, da danes modele z enojedrnim gigaherčnim (ali hitrejšim) procesorjem najdemo že v srednjem razredu, medtem ko so cene v najvišjem, kamor se uvrščajo tokrat preizkušeni modeli, podobne lanskim. Za enako ali malenkost višjo vsoto tako letos dobimo večji zaslon in hitrejši procesor, izbira pa je – tako zaradi konkurence kot zaradi vse bolj spodobnih modelov srednjega razreda – še težja.
Sony Ericsson xperia arc
Japonsko-švedska naveza nas lani ni prepričala z modeli višjega razreda, precej bolje pa smo ocenili njene androidne poskuse v nižjem segmentu. Že ob predstavitvi modela xperia arc smo dobili občutek, da bi utegnilo biti letos drugače. Arc je že na prvi pogled korak naprej, telefon je namreč eleganten in tanek (še posebno na najožjem delu nekoliko ukrivljenega ohišja). Tudi zaslon je veliko boljši od tistega v modelu x10, tako glede kakovosti prikaza kot glede odzivnosti, ki je končno na ravni konkurence.Čeprav ima arc procesor z »le« enim jedrom, je telefon dovolj hiter, pri vsakdanji uporabi nismo opazili bistvene razlike v primerjavi z drugimi tremi modeli. Je pa snemanje video posnetkov tu mogoče le do ločljivosti 120 x 720, medtem ko dvojedrni modeli ponujajo polni HD (1920 x 1080). Sama kakovost video posnetkov je kljub temu dobra, medtem ko smo pri fotografijah pričakovali več, zlasti od Sonyja, ki je dobavitelj večine fotografskih tipal za pametne telefone.
Tudi predvajalnik videov je bolj skromen, večine visokorazločljivostnih posnetkov nismo mogli preizkusti, ker so bili v napačnih formatih. Zato pa so tovrstni posnetki na youtubu tekli brez težav. Deljenja vsebin z drugimi napravami prek protokola dlna arc ne ponuja, ima pa izhod hdmi - z enakim mikro priključkom kot optimus 2x in tudi tu v škatli ni kabla.
Sony Ericsson je opustil posebne preobleke pri uporabniškem vmesniku, lani tako opevani timescape je zdaj le še aplikacija za povezavo z družabnimi omrežji. Uporabniški vmesnik pri arcu nas ni navdušil, pri enem od pionirjev prenosnih glasbenih predvajalnikov bi pričakovali, da bo ta del programske opreme bolj izpopolnjen. Ne glede na nekaj pomanjkljivosti je xperia arc prijeten model z dokaj prijazno ceno in precejšen korak naprej. Toda konkurenca ponuja še več.
Samsung galaxy s II
Lanski galaxy s je bil izjemna uspešnica, med drugim je postal daleč najbolje prodajani pametni telefon v Sloveniji doslej. Letos je korejsko podjetje, ki bi lahko od Nokie kmalu prevzelo naziv največjega proizvajalca mobilnih telefonov na svetu, želelo narediti še korak naprej. Zato je drugi galaxy še večji, še hitrejši, s še boljšim zaslonom.
Kako se vsi ti presežniki izkažejo v praksi? Že po prvih minutah uporabe opazimo veliko hitrost procesorja. Tudi funkcije, kjer tega ne bi pričakovali, denimo vklapljanje omrežja wi-fi, se izvajajo izredno hitro. Telefonu ne dela nikakršnih težav niti predvajanje videa v polni visoki razločljivosti, postane pa med tem početjem precej vroč. Pri tankem plastičnem ohišju je ta pojav toliko bolj opazen.
Zaslonu galaxyja s II vrste super amoled se je po kontrastnosti in svetlosti slike, barvah in vidnih kotih približal le zaslon ips v optimusu 2x. Napredek se pozna tudi v primerjavi z lanskim modelom, žal pa je ločljivost kljub 76 mm daljši diagonali (10,92 cm) ostala enaka. S predvajalnikom, ki se ne pritožuje nad kodeki in prepoznava podnapise, galaxy s II skoraj lahko nadomesti tablični računalnik za oglede video posnetkov.
Samsungu doslej podobne dodelanosti kot pri večpredstavnosti ni uspelo doseči pri uporabniškem vmesniku in tudi ne pri aplikacijah za družabna omrežja ter njihovem povezovanju z imenikom, glede tega je HTC precej spredaj. Funkcija dlna deluje brez težav, medtem ko izhoda hdmi ni. Glede trajanja baterije se je galaxy dvojka odrezala dobro, saj je ob racionalni uporabi baterija zdržala celo dva dneva. Pri HTC-ju to ni bilo mogoče, medtem ko bi preostala dva modela za tak dosežek morali pustiti skoraj pri miru. Galaxy s II je odličen pametni mobilnik, vendar skupaj z iphonom tudi trenutno najdražji in za koga verjetno prevelik.
HTC sensation
Tajvanski HTC je model z dvojedrnim procesorjem predstavil z manjšo zamudo, toda v prodajo je sensation nato prišel hitro. Naši prvi občutki ob uporabi tega telefona so bili nekoliko medli, saj nas z ničimer ni posebej pritegnil ali navdušil. Ne ponaša se z izjemno hitrostjo galaxyja, niti s tankimi linijami xperie arc. Manjše razočaranje je tudi njegov zaslon (4,3 palca ali 10,92 cm), ki sam po sebi ni slab, toda v tej primerjavi in v tem razredu je vseeno med slabšimi.
Kontrasta in živahnosti barv Samsungovega ali LG-jevega modela ne dosega, vidni koti in vidljivost na soncu pa so zgolj povprečni. Poleg tega so si HTC-jevi modeli vse bolj podobni, tako glede aluminijastega ohišja kot glede programske opreme. Sensation sicer prinaša nekaj novosti v uporabniškem vmesniku sense - še posebej uporabno je odklepanje zaslona s štirimi bližnjicami - vendar je večina funkcij in aplikacij enaka kot drugod.
Kljub vsemu naštetemu je sensation ob daljši uporabi vse bolj dokazoval, da gre znova za zelo dober izdelek. Z njim smo namreč snemali najboljše video posnetke in fotografije. Barve so bile nasičene, podrobnosti precej več kot pri posnetkih s konkurenčnimi modeli in tudi v slabši svetlobi se je foto-video del sensationa odrezal najbolje. Funkcija dlna je delovala, vendar smo naleteli na podobno težavo kot pri LG-jevem modelu, medtem ko izhoda hdmi HTC-jev paradni model nima. Ima pa prek vmesnika sense dobro povezljivost z družabnimi omrežji.
Žal video predvajalnik ni tako izpopolnjen kot pri LG-ju in Samsungu, storitev watch pa v Sloveniji ponuja le napovednike, ne pa tudi celih filmov. Sensation deluje hitro in z boljšim zaslonom bi bil zelo blizu nazivu tehnološko najbolj naprednega pametnega telefona ta hip. Kljub temu z nakupom ne boste zgrešili, lahko pa se odločite tudi za katerega od manjših in cenejših, a zelo podobnih HTC-jev.
LG optimus 2x
Model korejskega podjetja je bil prvi z dvojedrnim procesorjem na slovenskem trgu. LG se poskuša s tem uveljaviti tudi v zgornjem segmentu ponudbe in sodeč po vtisu, ki ga je na preizkusu pustil optimus 2x, je podjetje na dobri poti. Telefon je precej debelejši od galaxyja ali arca in morda nekoliko predolg glede na velikost zaslona (štiri palce ali 10,16 cm), toda ohišje je trdno in dobro izdelano. Zaslon je, čeprav je manjši kot pri tekmecih, eden najmočnejših adutov tega modela. Proizvajalec je namreč uporabil matriko ips, kar pomeni pravilnejše barve kot pri večini zaslonov lcd in izvrstne vidne kote (kar se vidi na skupinski fotografiji preizkušenih modelov). Vidljivost na sončni svetlobi je prav tako dobra.
Optimus 2x je tudi sicer dobro opremljen mobilnik, tako strojno kot programsko, niso pa vse te funkcije na enaki kakovostni ravni kot pri konkurenci. Fotografsko tipalo premore osem milijonov pik in telefon snema video posnetke v polni visoki razločljivosti. Ti posnetki so dokaj primerljivi s konkurenco, medtem ko so fotografije bolj zmazane, z manj podrobnostmi kot pri preostalih modelih. Model ponuja izhod hdmi z mikro priključkom, ustreznega kabla ali pretvornika pa v paketu ni. Večpredstavnostne vsebine je mogoče na druge naprave (denimo televizor) pošiljati tudi po protokolu dlna in zadeva v osnovi deluje, vendar naš Samsungov televizor ni prepoznal zapisa video posnetka LG-jevega telefona.
Zelo dober je video predvajalnik na telefonu, ki prepozna večino kodekov in zna prikazovati tudi podnapise. Nasploh je večpredstavnost dobro dodelana, slabše pa so LG-jevi programerji poskrbeli za povezljivost z družabnimi omrežji. Optimus 2x ni slab nakup, čeprav na njem zaenkrat teče android 2.2 (na drugih 2.3), vendar (dražja) konkurenca ponuja še nekoliko več.
