Tiskane izdaje
Ljubljana - Tehnološke novice preteklega tedna kažejo, da se boj za najbolj dragoceno dobrino internetne ekonomije - uporabniške podatke - vse bolj zaostruje. Prav tako se krepijo zahteve po nadzoru internetnega prometa, ki ga zahtevajo lastniki avtorskih pravic in patentov, organi nadzora in nekatere države.
Pri Googlu so napovedali, da bodo s prvim marcem poenotili zasebnostne nastavitve za vse njihove storitve in uvedli enoten uporabniški račun, kamor se bodo stekali vsi podatki. To pomeni, da se bodo v poenoteni zbirki znašli tako iskalniški zadetki kot tudi vsebina poštnega gmaila, ogledani videi na youtubu, lokacije na google maps in gibanje androidnega mobilnika.
Enotna zbirka bo omogočila natančnejše merjeno in ciljano oglaševanje in izboljšane iskalne zadetke, zagotavljajo pri Googlu. Uporabniki se novim pravilom ne morejo izogniti ali se iz njih odjaviti, ampak lahko le zaprejo račun, če se z njimi ne strinjajo.
Pritiske vlagateljev, da morajo končno začeti ustvarjati dobičke, so očitno občutili tudi v vodstvu podjetja Twitter, saj so napovedali svojo prvo »neprijazno« novost: orodje za izvajanje cenzure. V družabnem omrežju, ki je zadnja leta nastopalo predvsem kot orodje demokratičnih revolucionarjev, bo odslej mogoče odstraniti posamezne tvite ali celo račune, ki v izbrani državi ne bodo več vidni (cenzuro bodo izvajale države).
Pri Twitterju so obljubili, da bodo cenzurirane račune vidno označevali in sproti objavljali cenzorske zahtevke na spletni strani chillingeffects.org. V uvedbo cenzorskega orodja pa jih je prisilila »hitra mednarodna širitev«.
Omejevalna zakonodaja
Novih pravil niso uvedli le nekateri veliki ponudniki internetnih storitev, temveč tudi vlade in zakonodajalci. Medtem ko so se mediji ukvarjali predvsem z ameriškima protipiratskima zakonoma SOPA in PIPA, so se vodilne industrijske velesile v miru pripravljale na podpis sporazuma proti ponarejanju ACTA, ki ga je v četrtek v Tokiu skupaj z večino članic EU podpisala tudi Slovenija (njena japonska veleposlanica Helena Drnovšek Zorko).
Sporazum, ki so ga podpisnice pripravljale tajno in predvideva številne sporne ukrepe za nadzorovanje internetnega prometa (med drugim načelo treh udarcev, pri katerem morajo kršitelje preganjati kar operaterji), bo v EU zaživel šele, če ga podprejo vse članice in se z njim strinja evropski parlament, ki je bil doslej do ACTA zelo kritičen.
Hkrati je pretekli teden zelo jasno opozoril tudi na vse večjo nedoslednost (in nepreglednost) evropske informacijske politike. Evropska komisija, ki je ves čas podpirala netransparentno, nedemokratično in tajno sprejemanje ACTA, je ta teden predstavila evropsko državljansko pobudo, ki naj bi okrepila vez med državljani in Evropsko unijo ter jim dala možnost, da vplivajo na zakonodajne procese v uniji.
Predstavnike komisije, ki poskušajo v imenu gospodarske rasti, delovnih mest in »kreativne industrije« v Evropo pritegniti internetna podjetja, pa je vznemirila evrokomisarka Viviane Reding, ki je napovedala strožje varovanje osebnih podatkov, pravico do elektronske pozabe (popolnega izbrisa uporabniških profilov, ki trenutno niso mogoči) in prenosa podatkov med spletnimi storitvami (seznama stikov, poštnih predalov ...).
Ta nepreglednost ustvarja idealno okolje, v katerem lahko nastajajo sporazumi, kakršen je ACTA. Ko bodo posledice občutili uporabniki interneta, bo za spremembe že prepozno. Vedeli ne bodo niti tega, kdo je zanje v resnici odgovoren, saj so jih večinoma sprejemali neznani birokrati, ki so sledili standardnim postopkom.
Taka je tudi logika slovenske podpore. Njeni uradniki so sporazum ACTA podprli in država ga je podpisala. Kdo, kako in zakaj je o tem v resnici odločal, ostaja skrivnost.
