Tiskane izdaje
Ko človek prisopiha po z gozdom poraščeni strmini od reke Ščavnice navzgor in se nenadoma znajde na planjavi med preprostimi, s trstičjem prekritimi kočami, se počuti, kot bi se znašel sredi romana razkriškega rojaka Vlada Žabota Ljudstvo lunja. Žabotov roman je imenitna rekonstrukcija življenja praprebivalcev teh krajev izpred dobrih petih tisočletij in prav naselje, v katerem se znajdete, če ob reki Ščavnici od Razkrižja proti Šafarskemu sledite smerokazom z napisom Razkriški kot, mu je bilo verjetno izhodišče za začetek pisanja te mojstrovine.
Skupina koč iz prepletenega šibja, ometanih z mešanico blata, ilovice in slame ter pokritih s trstičjem, je kolikor je le mogoče natančna rekonstrukcija prazgodovinske naselbine, kakršna je na Gradišču v Šafarskem pri Razkrižju pred 5500 leti res obstajala. To so dokazali arheologi murskosoboškega pokrajinskega muzeja, ki so med letoma 1980 in 1984 na tem kraju pod vodstvom arheologinje Irene Šavel med izkopavanjem odkrili številne ostanke naselbine iz bakrene dobe. Po ostankih kolov v tleh, najdenih ognjiščih in preprostih pečeh na prostem ter po ostankih lončevine so lahko precej natančno ugotovili, v kakšnih bivališčih so živeli takratni ljudje, kako so si pridelovali in lovili hrano, kako so si kuhali in kako so izdelovali svoja oblačila.
Življenje naj bo!
Ko se je delo arheologov končalo in so odkopano spet zasuli, bi, če ne bi bilo tukajšnjega turistično-narodopisnega društva, najdišče zatonilo v pozabo, o naselbini Gradišče pa bi lahko kaj izvedeli le še v muzeju v Murski Soboti. Takšna usoda je doletela večino arheoloških najdišč po Sloveniji. Razkrižancem pa se je zgodba o njihovih davnih prednikih zdela preveč zanimiva, da bi jo prepustili takšni usodi. V sodelovanju z muzejem in njegovimi strokovnjaki so tako v neposredni bližini kraja, kjer je naselje stalo pred petimi tisočletji, zgradili rekonstrukcijo na način, kot so ljudje svoja bivališča gradili v bakreni dobi: med debele kole, zabite v tla, so na gosto prepletli tanjše veje, jih ometali z mešanico ilovice, blata in slame ter prekrili s trstiko. Sredi skupine takšnih koč so postavili še preprosto kupolasto peč za pripravo hrane in peč za žganje lončevine ter dobili imenitno turistično zanimivost, ki so jo vključili v nastajajočo turistično ponudbo Razkriškega kota.
Toda koče so bile prazne in neobljudene, obiskovalci so si jih hitro ogledali in šli naprej, razkriški zanesenjaki pa so hoteli ponuditi še kaj več. In zamisel je prišla sama po sebi, ko je nacionalna televizija njihovo prazgodovinsko naselbino uporabila za kulise dokumentarca o življenju v bakreni dobi, za statiste oziroma za igralce pa najela skupino domačinov. Televizijski prikaz življenja v naselbini je bil tako pristen in slikovit, da so se v turističnem društvu odločili, da bodo obiskovalcem ponudili takšne predstavitve v živo. Zdaj si naselbino in prikaz življenja v njej ogleda po nekaj tisoč ljudi na leto, predvsem osnovnošolcev, življenje bakrenodobnega človeka pa je zanimivo tudi skupinam odraslih turistov. Seveda se je treba za takšen prikaz vnaprej dogovoriti v Turističnoinformacijskem centru Razkrižje.
Na drevo po ptičja jajca
Program se glede na starost in strukturo gostov nekoliko razlikuje, vedno pa traja slabo uro. Mi smo naselbino obiskali, ko so si jo prišli ogledat osnovnošolci iz Slovenj Gradca. Domačini Nevenka Žibek, Irena Makovec in Mirko Kušer so na svoje občasno delovno mesto prišli že dve uri prej, da so zakurili v krušni peči, iz grobe, polnozrnate pirine moke in vode zamesili testo in pripravili ploščate kruhke. Zakurili so na ognjišču sredi naselbine in nad njim na palici spekli ribo iz bližnje Ščavnice, se oblekli v preprosta raševinasta oblačila in počakali na goste. Ker je bil delovni dan, med kočami ni bilo otroškega živžava, ki ga nekaj razkriških šolarjev v naselbino prinese ob prikazih ob koncu tedna. Pa je bilo po prihodu skupine živžava dovolj tudi brez njih.
Radovedni mladi obiskovalci so bili nad naselbino in njenimi prebivalci vidno presenečeni in navdušeni. Pozorno so si ogledali, iz česa in kako se mesijo prakruhki, pokusili so sveže pečene naravnost iz krušne peči in se nekateri zmrdovali nad tem, da testo ni bilo slano, ob tem pa so poslušali razlago vodnice. Ogledali so si koče in statve, z nasmehom opazovali, kako štorastemu bakrenodobnemu možaku ni uspelo splezati na drevo po ptičja jajca in je to morala namesto njega storiti ena od obeh žensk. Vsa skupina je nato trem »prebivalcem« sledila na polje zunaj naselbine in opazovala, kako so na preprostem vozu s polnimi lesenimi kolesi – ta so rekonstrukcija starega lesenega kolesa, najdenega na Ljubljanskem barju – v naselbino pripeljali drva iz gozda. Z začudenjem so si ogledali tudi čudno orodje, velik ošiljen in preluknjan kamen, nataknjen na dolg in debel ročaj, ki so ga morali iz naselbine na njivo odnesti vsi trije prebivalci. Šele tam so ugotovili, da gre za preprosto kamnito ralo, s katerim so potem zorali košček polja in na njem posejali piro. Za konec prikaza prazgodovinskega življenja pa so vsi skupaj, tako obiskovalci kot gostitelji, ob ritmičnem ropotanju s palicami okrog ognjišča sredi naselja zaplesali preprost obredni ples.
Sladko praspanje
Takšni prikazi so najbolj privlačen in tudi najbolje obiskan del turistične ponudbe Razkriškega kota, in kakor pravi razkriški župan in predsednik turistično-narodopisnega društva Stanko Ivanušič, je večkrat kdo izmed obiskovalcev vprašal, ali je mogoče v kočah prazgodovinske naselbine tudi prenočiti. Ker je bilo zanimanja za takšno avanturo kar precej, so se na Razkrižju pred dobrima dvema letoma odločili za naslednji korak pri razvoju »prazgodovinskega« turizma in so nedaleč od naselbine v glavnem s prostovoljnim delom zgradili še nekaj podobnih, le malo trdnejših in udobnejših koč, namenjenih prenočevanju. Za zdaj ta del ponudbe še ni zaživel, ker bi radi za upravljanje naselja in animacijo gostov prudobili primernega domačina, a nekaj prvih gostov je v kočah poskusno že prespalo in bili so navdušeni nad takšno vrnitvijo v prazgodovinsko preprostost v neposrednem stiku z naravo. In ko bo zaživel tudi ta del ponudbe, se bodo lahko obiskovalci preizkusili v vseh opravilih bakrenodobnega človeka, ki jih lahko zdaj samo opazujejo na prikazih v naselbini.
***
Prihodnjič: Mladinski hotel Punkl, Ravne na Koroškem
