Čepice ameriškega sna

Za idejo, da si nekdo zamisli, da bo izdeloval najboljše kape na svetu, se zdi, da nima nobene zveze z realnim svetom. Marsikdo bi jo označil za otroško sanjarjenje. Če je vse to začinjeno še z izdatno hipoteko na tetino hišo, ima zgodba pravzaprav vse sestavine norosti. A ni bila niti pravljica, niti norost, niti fantazija. Bila je resničnost, poslovna priložnost, genialna zamisel, ki je postala uspešnica. Pravzaprav se kaj takega verjetno lahko zgodi le v Ameriki, ki zaradi takšnih zgodb vedno znova potrjuje svoj sloves dežele neštetih priložnosti, ameriški sen pa nikoli ne izgubi elana, volje, energije in domišljije.

Glavni akter te zgodbe je nemški priseljenec Ehrhardt Koch, ki je skupaj z družino ob koncu devetnajstega stoletja s trebuhom za kruhom prišel v ZDA in se ustalil v Buffalu v zvezni državi New York. Pri šestnajstih je začel delati v podjetju Miller, ki se je ukvarjalo z izdelavo klobukov, čepic in drugih pokrival. Koch je tam zdržal dolgih osemnajst let, postal je pravi strokovnjak za kape, a gospod Miller ni znal ceniti njegovih sposobnosti. To je bila za znamko Miller usodna napaka, za Ehrhardta Kocha pa nekaj najboljšega, kar se mu je zgodilo v življenju. Pri štiriintridesetih letih je Millerja poslal k vragu, zbral pogum in ustanovil svoje podjetje. V imenu New Era je bilo precej simbolike, saj se je zanj dobesedno začela nova doba. Seveda je naletel na klasično težavo podjetnika novinca. Imel je znanje in idejo, a manjkala mu je tretja, verjetno najpomembnejša sestavina – kupček dolarjev, s katerim bi ideja postala resničnost in bi pognal kolesje. V tem trenutku v zgodbo vstopi njegova teta Gertrude. Z današnjega zornega kota bi jo mogoče kdo označil za statistko, a gospa je bila v resnici glavni investitor. Ravno prav naivna, prismuknjena, drzna in ne nazadnje tudi pohlepna, da je nečaku posodila pet tisoč dolarjev, ki jih je dobila v banki, ko je za posojilo jamčila s svojo hišo. Pet tisoč zelencev je bilo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja veliko denarja, a Koch je bil prepričan, da mu ne more spodleteti. Več kot uspešno je združil svojo nemško natančnost in disciplino z ameriškim smislom za posel in predvsem pozitivno naravnanostjo.

In so začeli: v majhni delavnici na Genesee Streetu v Buffalu, kjer so leta 1920 zabrneli šivalni stroji, na katerih je štirinajst zaposlenih začelo pohod proti vrhu. Njihova prva čepica se je imenovala Gatsby. Ehrhardtov poslovni moto je bila pravzaprav ena sama beseda: kvaliteta. Bil je prepričan, da je to edino zagotovilo, da bodo njegovi kupci zadovoljni in bodo v bližnji prihodnosti spet potrkali na njegova vrata. Zato je bilo izdelovanje čepic zanj kombinacija umetnosti, vrhunskega rokodelstva in inovatorstva. Ko je šlo za izdelavo, ni privolil v kompromise. Njegove kape so morale biti popolne od zunaj, od znotraj, s katerega koli zornega kota. Vsak šiv je moral biti popoln, uporabljal je samo najboljše materiale in v svet pokrival vpeljal številne novosti. V tem duhu je vzgojil tudi sina Harolda in ga je že kot fantiča zastrupil s poslovno strastjo ter mu v dušo in telo vcepil občutek pripadnosti družinskemu podjetju. Harold je bil odličen učenec. Ni se pritoževal, ko je moral začeti na dnu. Šivalnega stroja ni dojemal kot muke, temveč kot sredstvo za učenje, za spoznavanje bistva. In kmalu sta z očetom skupaj vodila podjetje.

V začetku tridesetih let, ko so brez večjih bolečin preživeli veliko depresijo, so potegnili potezo, ki je za vedno zaznamovala njihovo usodo in krivuljo uspeha pognala v nebo. Začeli so izdelovati kape za bejzbol – najbolj priljubljen šport v Ameriki, ki je imel sloves družbenega fenomena. Igralci bejzbola so se dobesedno zaljubili v njihove kape. Harold Koch je namreč ugotovil, da je za notranji rob, ki je bil praviloma izdelan iz usnja, primernejši bombažni trak, ki opravlja dvojno nalogo – odlično vpija znoj, poleg tega pa omogoča, da kapa trdno stoji na čelu. Skupaj z moderno obliko in vrhunsko izdelavo so bili spet več korakov pred tekmeci. Leta 1934 so igralci Cleveland Indiansov postali prvi igralci v ameriški profesionalni ligi Major League Baseball, ki so nosili kape New Era. Tudi oni so bili neke vrste pionirji, saj so danes vsi klubi najmočnejše bejzbolske lige opremljeni s temi kapami. Nastal je prekrasen kolaž različnih barv in logotipov – od New York Yankees do San Francisco Giants in vseh drugih klubov med obalama Amerike. Kasneje so se jim pridružili še igralci ameriškega nogometa, košarke, hokejisti ... New Era je postal eden od zaščitnih znakov ameriškega športa. Ko so jih odkrili še navijači in oboževalci, je nastal kult, ki je presegel okvire športa.

Na novo ero prisegajo najbolj predrzni skejterji, raperji, filmski igralci. Med najbolj znanimi obrazi so glasbeni multitalenti Jay Z, P Diddy, Kanye West in Justin Timberlake, filmski igralci Leonardo DiCaprio, Ashton Kutcher in Denzel Washington, košarkarski geniji Kobe Bryant, Dwyane Wade in LeBron James, smučarski as Ted Ligety, pa Lewis Hamilton, 50 Cent, Eva Longoria, Christina Aguilera, Madonna, David Beckham in celo Barack Obama ... Leta 1996 se je filmskemu režiserju Spiku Leeju porodila nepredstavljiva ideja: predlagal je, naj mu izdelajo kapo kluba New York Yankees v rdeči barvi. To je bilo nezaslišano, saj je zaščitna barva »Jenkijev« vedno bila temno modra. A David Koch, Ehrhardtov vnuk, je bil dovzeten za vse vrste norosti. In nekaj dni kasneje se je Lee pojavil na tribunah v rdeči kapi z znamenitim logom NY. Naslednji dan so jih prodali na tisoče.

59Fifty je njihov najbolj znan model, ki so ga predstavili leta 1954. To je bejzbolska kapa z ravnim šiltom in dokaj visokim čelnim delom. Šilt je na zunanji strani opremljen z zlato nalepko, za katero se točno ve, da mora vedno ostati na svojem mestu. Kdor odstrani nalepko, nima pojma! Model 59Fifty je v mnogih subkulturah postal sinonim za šik, za kul, za večno. Temnopolti umetniki te kape nosijo z zakmašnim gvantom, kombinirajo jih s čevlji ali supergami, nosijo jih, če so okrašeni z verigami in drugim nakitom ali če nosijo preprosto majico brez rokavov ... Model 59 obstaja v skoraj neštetih velikostih, od takšnih za dojenčke do takšnih za velike glavane. Pravijo, da na svetu ni glave, ki ne bi sedla v 59Fifty.

Danes podjetje vodi Ehrhardtov pravnuk Christopher. Po njegovi zaslugi so kape New Era obkrožile svet. Prodajajo jih kar v štiridesetih državah, tudi v Sloveniji. V vsem tem času so jih snubili različni poslovni velikani, vabili so jih na newyorško borzo, vsak dan se pojavi vsaj ena ponudba za nakup njihovega podjetja, ponujajo desettisočkratnike osnovnega kapitala, ki ga je priskrbela teta Gertrude. A odgovor je vedno enak: »Ne, hvala. Mi smo družinsko podjetje!«