Tiskane izdaje
Britanska prestolnica ta hip velja za eno večjih gradbišč na svetu, kjer novi nebotičniki rastejo kot gobe po dežju. Gradbeni bum sovpada z novo transportno strategijo mesta, ki se, v skladu z evropskimi trendi, preusmerja k priljubljenemu kolesarjenju.
Načrtujejo vzpostavitev kolesarske mreže nad zemljo, ki so jo poimenovali SkyCycle. Izkoristiti želijo obstoječe železniško omrežje in prostor nad železniškimi trasami, s čimer bodo kolesarje ločili od drugih udeležencev v prometu ter jim tako omogočili varen transport. V zadnjem desetletju se je število kolesarjev v Londonu povečalo za 70 odstotkov, kar pa še vedno predstavlja zgolj dva odstotka vseh prevozov v prestolnici. London, ko gre za kolo, zelo zaostaja za drugimi mesti v Veliki Britaniji in za drugimi evropskimi velemesti.
Ključna je varnost, meni župan Boris Johnson. V letih 2006–2011 se je število nezgod z udeležbo kolesarjev v mestu namreč povečalo za polovico (glede na prejšnjih pet let), zato je vzpostavitev ločene kolesarske mreže nujnost. Pri projektu sodelujejo arhitekturna biroja Foster + Partners in Exterior Architecture ter analitično podjetje Space Syntax.
Analitiki so izračunali, da se utegne v naslednjem desetletju število prebivalcev Londona povečati za 12 odstotkov (danes je Londončanov, ki živijo v mestu skupaj s predmestji, okrog 8 milijonov) in naj bi v tem času doseglo številko 8,6 milijona – toliko prebivalcev je območje Greater London štelo leta 1939 ob začetku druge svetovne vojne. To predstavlja velik stanovanjski in transportni izziv, sploh zaradi povečanja števila samskih gospodinjstev ter staranja prebivalstva. Ukrepi za zmanjšanje števila vozil na londonskih cestah v povezavi z rastjo cen goriva niso bistveno prispevali k povečanju prostora za pešce ali izboljšanju kakovosti zraka v mestu, morda pa se bodo ljudje navdušili za kolesa, razmišljajo v mestnem svetu.
»Kolesarjenje je moja velika strast,« pravi arhitekt Norman Foster, sicer arhitekt znamenite stolpnice Gherkin v londonskem Cityju in zastavonoša projekta SkyCycle. V biroju so tako navdušeni nad kolesarjenjem, da imajo celo svoj kolesarski klub. Foster je prepričan, da so mesta, kjer ljudje več hodijo in kolesarijo ter se manj vozijo, bolj prijazna za življenje. Da bi izboljšali kakovost življenja v Londonu in vzgojili novo generacijo kolesarjev, je treba za začetek poskrbeti, da bo kolesarjenje v Londonu varno.
Največja ovira, kako ločiti avtomobile in kolesa, je sama mreža londonskih ulic, kjer prostora že po definiciji primanjkuje. SkyCycle je nekakšen stranski način, kako najti prostor v prenatrpanem mestu, ki poleg meščanov gosti še trume turistov in poslovnežev. »Če bi uporabili obstoječe koridorje nad primestno železnico, bi lahko ustvarili mrežo varnih poti brez avtomobilov, ki so idealno locirane za dnevne vozače, ki potujejo v mesto,« je dejal Foster.
SkyCycle predvideva nekakšno dvignjeno ploščad s progami za kolesarje. Kot pravita Sam Martin & Oli Clark iz biroja Exterior Architecture, je SkyCycle urbana kolesarska rešitev za London: »Gre za nekakšno kolesarsko utopijo, brez avtobusov, avtomobilov, brez stresa, kako voziti, da te katero od teh vozil ne povozi. SkyCycle utegne spremeniti kolesarski svet in je vsekakor revolucija tako za London kot za druga velemesta.« Mreža z 220 kilometri kolesarskih stez je kot nekakšna kolesarska avtocesta, zamišljena tako, da se bo vanjo mogoče vključiti na 200 vhodnih postajah. V okviru načrtovane mreže živi skoraj šest milijonov ljudi, od teh jih polovica živi in dela v radiju deset minut od posamezne vstopne postaje.
Ker je bila londonska železnica izvirno zgrajena za vlake na parni pogon, je speljana v krivinah, ki po fizikalnih zakonih porabljajo manj energije, in se izogiba strmejšim vzponom. Projekt SkyCycle želi izkoristiti to zgodovinsko dediščino. Ob železniški progi je tudi vrsta opuščenih in neizkoriščenih industrijskih obratov in drugih objektov, ki bi jih lahko regenerirali in vključili v traso ter tako ustvarili nova socialna središča in druge za širšo javnost uporabne prostore.
Na podlagi študije, koliko bi projekt z zvenečim imenom SkyCycle stal, ugotavljajo, da bi bili stroški takšnega sistema precej nižji od gradnje novega sistema kolesarskih stez in predorov. Tema študije je bila tudi raziskava razvojnih priložnosti, ki bi lahko nastale ob progah, postajah ter mostovih, oziroma analiza komercialnega potenciala mreže. Natančen poslovni scenarij še ni narejen; projekt je za zdaj v fazi preverjanja možnosti pri potencialnih podjetjih, ki že imajo izkušnje z železnico.
Anna Rose iz podjetja Space Syntax, ki analizira širše učinke in vplive transporta, poudarja, da je London v zgodovini znal strateško reševati nekatere ključne infrastrukturne probleme, ki so odločilno vplivali na njegov razvoj. Tako je v 19. stoletju inženir Joseph William Bazalgette izumil sistem kanalizacije za osrednji London, s čimer se je mestu uspelo ogniti epidemiji kolere in očistiti reko Temzo, to pa je omogočilo, da je Veliki Britaniji uspelo ostati na čelu industrijske revolucije. Podzemna železnica je okrepila središče Londona, s tem ko je omogočila povezavo jedra mesta s predmestjem. SkyCycle je še en infrastrukturni projekt, katerega naloga je vzpostaviti boljšo, cenejšo in zdravju ter okolju prijaznejšo povezavo predmestja s središčem Londona za 21. stoletje.
