Zdi se kot včeraj, a v resnici je že več kot dvajset let, odkar je Renault na pariškem salonu 1992 svetu pokazal svoje videnje malega avtomobila prihodnosti, ki so mu nadeli navihano ime Twingo.
To je bil avto, ki je nadaljeval tradicijo slavnih citadinov, predvsem legendarnega modela 4, ki smo mu pri nas rekli katrca, in seveda znamenite petke. Twingo je bil poseben avto. Bil je ustvarjen za agilno šviganje po pariških bulevarjih in avenijah. Bil je utemeljitelj novega avtomobilskega razreda, po njegovi zaslugi so tudi za dobre tri metre dolge avtomobile začeli uporabljati izraz enoprostorec.
Bil je utelešenje tistega vica, kako stlačiš štiri slone v fička. Le da pri twingu to sploh ni bil vic. V twingu so se udobno peljali. Twingo je bil avto z nasmehom na obrazu, z dnevno sobo, spalnico in teraso. Pretekli čas je uporabljen predvsem zato, ker se vse te ugotovitve in dejstva nanašajo izključno na twinga prve generacije. Temu avtomobilu so številni strokovnjaki upravičeno rekli avto stoletja. Zato sploh ni presenetljivo, da je vztrajal več kot poldrugo desetletje.
Presenetljivo pa je, da Renault, ki je bil pogosto avant time, se pravi predčasen, ni uspelo izkoristiti odlične oblikovalsko-konceptualne platforme modela iz začetka devetdesetih. Začuda so besede takratnega šefa Renaultovega oblikovanja Patricka le Quementa, da je največje tveganje, če ne tvegajo, izpuhtele. V devetdesetih so tvegali, drzno so na trg poslali nekaj novega, svežega, še nevidenega.
In uspeli. Leta 2007 so se prelevili v dolgočasne »ziheraše« in se izgubili v povprečju. Zato novi twingo ni posebnež, temveč le eden izmed množice razmeroma nedomiselnih malih avtomobilov. Najbolj pa jih je zabolelo, da so jim slavo speljali Germani. V resnici so originalnega učinkotivo prenesli v tretje tisočletje volkswagnovci s svojim malčkom Up.
A Francozi imajo dovolj bogato tradicijo postavljanja najrazličnejših avtomobilskih standardov, da tok dogodkov lahko kadarkoli spremenijo sebi v prid. Spet bi radi imeli eno izmed najbolj inovativnih avtomobilskih znamk. Navsezadnje je to bilo še pred dobrimi desetimi leti, ko sta njihova vel satis in avantime izgledala, kot da bi se prihodnost začela nekaj desetletij prezgodaj.
Oblikovanje avtomobilov že zdavnaj ni več le oblikovanje čim bolj zanimive in mišičaste zunanjosti. To je pristop iz preteklosti. Sodobne znamke razmišljajo o ekologiji, sociologiji, souporabi, prednostih, ki jih v svet mobilnosti prinaša dostop do svetovnega spleta ... Ko so kilovati in kubiki izgubili svoj pomen, ga je začela pridobivati notranjost. Zato je oblikovanje avtomobilov tudi arhitektura, grafični dizajn, industrijsko oblikovanje. Že v preteklosti so napredne znamke na pomoč poklicale oblikovalce iz drugih svetov. Pred leti je Fordov prototip 021C narisal Mark Newson. Renaultovci pa so za nov pogled angažirali britanskega oblikovalca Rossa Lovegrova, ki je v svoji karieri sodeloval s Sonyem in Applom ter s Frogom in Knollom, njegova dela so razstavljali v najbolj vplivnih muzejih od pariškega centra Georges Pompidou do newyorškega muzeja moderne umetnosti MoMA in londonskega Design Museuma.
Lovegrove je oblikovalski futurist, nekakšen neonski kavboj, ki se oblači v žive barve, ob katerih njegov srebrni kozji fiks pride še posebej do izraza, predvsem pa prisega na organske oblike, ki gledajo daleč v prihodnost.
Lovegrove se je avtomobilskega izziva lotil s pohištvenim pristopom. Morda je prav to glavni razlog, da so se pri Renaultu odločili za precej nevsakdanjo potezo in novega koncepta niso predstavili na katerem izmed velikih avtomobilskih salonov, temveč na nedavnem milanskem pohištvenem sejmu. »Zame je avto le izdelek večjih dimenzij.
Hkrati pa prav zaradi svoje kompleksnosti oblikovalcu ponuja precej izzivov. Prvi je zagotovo ta, da mora delovati znotraj precej jasno predpisanih omejitev. Šele potem pride do izraza, da notranjost, zunanjost in vse značilne oblikovalske elemente povežeš v uigrano celoto.
Pri konceptu Twin Z smo imeli vseskozi v mislih stoodstotno uigranost, s katero smo želeli vsakemu detajlu zagotoviti jasno pripadnost temu projektu. Celo sedeži in platišča takoj dajejo vtis, da so iz iste zgodbe. Poleg tega pa se je z digitalnim modeliranjem meja med sanjami in resničnostjo skoraj povsem zabrisala. Danes so možne rešitve, na katere si še v ne tako oddaljeni preteklosti nismo upali niti pomisliti,« razlaga Lovegrove.
Twin Z, ki je nastajal v tesnem sodelovanju med Renaultovim obikovalskim oddelkom, ki ga vodi Nizozemec Laurens van den Acker, in Lovegrovovo ekipo, je videnje malega mestnega avtomobila prihodnosti. Oblikovalci so hoteli nadgraditi izročilo, ki ga je Renault v svetu avtomobilizma zapustil z modeloma renault 5 in twingo. »Pri Renaultovem oblikovalskem oddelku smo vseskozi odprti za nove poglede.
Zavedamo se, da so se potrebe in želje kupcev avtomobilov zelo spremenile. S konceptom Twin Z smo dobili idealno priložnost, da smo avtomobilski pristop združili s pohištvenim. Rezultati naših skupnih seans so bili pogosto zelo nenavadni, presenetljivi, včasih tudi zelo ekstravagantni,« razlaga Laurens van den Acker.
Twin Z je 3,6-meterski električni avtomobil s pogonom na zadnja kolesa. Izdelan je iz kompozitnih in recikliranih materialov, ki dajejo prosto pot oblikovalski domišljiji. V tej kategoriji je bil Lovegrove vedno v najvišji ligi. Izdelal je avtomobil, ki je na težko razložljiv način kompatibilen z njegovimi ultramodernimi copati fluorescentno rumene barve.
Po osnovni definiciji je twin Z petvratna kombilimuzina. A tudi ta podatek zahteva nekaj dodatkov. Oblikovalci so si ga namreč zamislili brez sredinskega stebrička, to pomeni, da so zadnja vrata vpeta na zadnjem koncu in omogočajo izrazito razširjen vstop v notranjost. »Interierja nikakor nismo hoteli razbiti na posamezne sestavne dele.
S tem smo avtomobilu zagotovili poudarjen občutek prostornosti. V tem je morda še najbolj podoben originalnemu twingu iz leta 1992,« pravi Lovegrove. Precej pozornosti so posvetili tudi lučem. Uporabili so tehnologijo LED in predvsem zadnje luči ustvarjajo unikatne vizualne efekte. Seveda Lovegrove ni mogel iz svoje kože in je vključil nekatere izrazito organske elemente.
Pri vsem tem pa jim je uspelo zasnovati koncept, ki vsebuje izdatno mero francoske avtomobilske tradicije, hkrati pa mu vliti nujno potreben pridih sodobnosti. Prav zato so twin Z predstavili v tipični pariško modri barvi, ki je nekakšen hommage francoskemu slikarju Yvesu Kleinu.
Podobno kot slavni predhodnik je tudi twin Z igrivo-dinamičen ekstravagantnež. Pravzaprav bi bilo zelo zabavno, če bi naslednji twingo nastal na njegovi podlagi ...
Tiskane izdaje
